Epidemija - priložnost za turizem na podeželju

14.1.2021 | 09:00

Na Dolenjskem predstavlja zidaniški turizem lep turistični razvoj (Foto: arhiv DL/M.L.S.

V času trajanja epidemije covida-19 bo se bo pomen turizma na podeželju še povečal, saj se turistični tokovi usmerjajo tja, kjer je manj gneče, so ugotavljali udeleženci včerajšnjega virtualnega strokovnega posveta v organizaciji portoroške Turistice. Med prednostmi slovenskih kmetij so govorci izpostavili stik z naravo, domačnost in varnost.

Turizem na slovenskem podeželju pomeni dodaten prihodek in prinaša kakovostna delovna mesta, poleg tega pa lahko pripomore tudi k ohranjanju kulturne krajine in biodiverzitete, je uvodoma izpostavil predavatelj na Turistici in moderator posveta Matej Vranješ. Po njegovem bo pomen turizma na podeželju zdaj še toliko večji, saj se bodo turistični tokovi preusmerili v območja, kjer ni gneče.

Da si današnji turist želi butičnega in ne masovnega turizma, se je strinjala tudi Renata Kosi s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje. Pri tem je po njenem mnenju pomembno povezovanje samih ponudnikov.

Lep primer tovrstnega povezovanja je vasica Robidišče na skrajnem zahodu države. Kot je navedel direktor Posoškega razvojnega centra iz Tolmina Simon Škvor, so tam najprej z veliko truda začeli vzpostavljati turistično zgodbo, ki je danes prerasla v butično ponudbo na področju kolesarstva, pohodništva in uživanja na kmetijah.

Ustanovitelj in direktor Turistično razvojne agencije Autentica iz Kopra Matjaž Primc pa verjame, da se bo po krizi, povezani z novim koronavirusom, turizem na podeželju še intenziviral.

Marko Pretner, lastnik Ekološke turistične kmetije Pri Plajerju iz Trente, je izpostavil še eno posebnost turističnih kmetij, in sicer da čim več hrane poskušajo pripraviti sami. Tako imajo na primer tudi lastno klavnico. Tudi surovine, ki jih ne pridelajo sami, pa skušajo, če je le mogoče, dobiti v dolini Trente.

Sogovorniki so se dotaknili tudi nekaterih perečih vprašanj. Tako je Kosijeva izpostavila razpršenost nosilcev dejavnosti turističnih kmetij, ki jih je na določenih območjih manj, kot npr. na Dolenjskem, v Posavju in Zasavju. Razloge za to sama vidi tako v tradiciji kot tudi v dejstvu, da turizem na kmetiji zahteva ogromna investicijska sredstva.

Škvor pa je opozoril na neizkoriščen potencial turističnih kmetij v Posočju, kjer se nosilci dejavnosti soočajo z lastniškimi težavami in razdrobljenostjo parcel. V zadnjih letih sicer sam opaža, da se precej energije usmerja v združevanje akterjev na tem področju. Pretner pa je izpostavil težavne razmere za samo kmetovanje v gorskih območjih, zaradi česar je po njegovem toliko pomembnejša vloga države oz. podpornih ustanov.

Po besedah vodje RDO Postojnska jama - Zeleni kras iz Pivke Dejana Iskre tudi sami stavijo na turistične kmetije, saj je njihova prednost v butičnosti, je pa po njegovem pomemben tudi prenos kmetij na mlajše generacije.

Dodatne možnosti so tudi v promociji posameznih destinacij, na kar je opozoril prvi mož Autentice Primc, ali pa, kot je nakazala Kosijeva, v usposabljanju, s katerim kmetje dobijo tudi nove zamisli. Pri tem je opozorila, da ni dovolj, da gosta pogostiš, ampak je treba znati tudi načrtovati turistična doživetja. "Pomembne so zgodbe, to je tista dodana vrednost," je dodala.

STA/R.M.