Izdelan je načrt cepljenja proti covidu-19

13.1.2021 | 08:00

Ilustrativna fotografija (Foto: DL/arhiv)

Ilustrativna fotografija (Foto: DL/arhiv)

Premier Janez Janša in direktor NIJZ Milan Krek sta predstavila načrt cepljenja proti covidu-19 v prvem polletju. Ta predvideva, da bomo v prihodnjem mesecu tedensko prejeli po okoli 17.000 odmerkov Pfizerjevega cepiva, s katerim bodo prednostno cepili starejše od 80 in nato starejše od 70 let. Z drugim odmerkom bodo cepili tudi že cepljene.

Po načrtu bodo prihodnji teden začeli cepiti z drugim odmerkom cepiva, začelo se bo tudi cepljenje starejših od 80 let, v zadnjem tednu januarja pa bo steklo tudi cepljenje, starejših od 70 let. Slovenija naj bi po dobrih 17.000 odmerkov Pfizerjevega cepiva prejemala vse do konca marca. Do takrat naj bi ga skupno prejela 245.500 odmerkov, od katerih bo nekaj manj kot 110.000 odmerkov uporabljenih kot drugi odmerek.

Do 1. februarja naj bi Slovenija skupno prejela še 9.200 odmerkov cepiva podjetja Moderna, ki naj bi jih porabila za cepljenje nepokretnih bolnikov na domu.

Po besedah direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Kreka tistih, ki so preboleli covid-19, šest mesecev po bolezni ne bodo cepili. Tiste, ki so ali bodo cepili prvič, pa bodo vnovič cepili po 21 do 28 dneh. Krek je ponovil, da je njihov cilj 70-odstotna precepljenost. Janša pa je povedal, da naj tisti, ki ne sodijo v nobeno od prednostnih oz. kritičnih skupin, vabila na cepljenje še ne pričakujejo do pomladi.

Po Janševih besedah namreč načrt temelji na strategiji cepljenja, ki jo je vlada sprejela v začetku decembra in predvideva cepljenje po prednostnih skupinah. Med njimi načrt najprej predvideva cepljenje zdravstvenih delavcev, nato starejših oseb, nato kroničnih bolnikov in nato še kritičnega osebja zunaj zdravstvenega sistema (policija, vojska, civilna zaščita, zaposleni v vzgoji in izobraževanju).

Slovenija ima trenutno do konca leta zagotovljenih 2,27 milijona odmerkov cepiv, kar zadostuje za cepljenje 1,13 milijona ljudi, je še navedel premier.

Nekaj manj kot 1,8 milijona odmerkov cepiva bo dobila od proizvajalcev Pfizer in BioNTech. Najprej je namreč želela milijon odmerkov, dobila jih je okoli 900.000, v petek so skušali pridobiti še milijon dodatnih odmerkov, dobili pa so jih nekaj manj kot 900.000, je navedel Janša.

Zagotovljenih imamo tudi 470.000 odmerkov cepiva podjetja Moderna, ki je še drugo v Evropi odobreno cepivo, a so pri tem po premierjevih besedah "moteči faktor" roki dobave. Nimamo namreč zagotovljenih natančnih rokov dobave, razen tega, da bo cepivo dobavljeno do konca leta, je dejal na novinarski konferenci na Brdu pri Kranju.

Slovenija kandidira tudi za cepiva, ki do zdaj še niso dobila odobritve v Evropi. Po besedah Janše je od teh do zdaj največ obetalo cepivo podjetja AstraZeneca, a je bila na evropsko medicinsko agencijo vloga za njegovo odobritev zaradi zapletov pri testiranju podana šele danes. Evropska komisija je do zdaj naročila največ tega cepiva, pri čemer si je Slovenija zagotovila proporcionalni delež v višini skoraj 1,4 milijona odmerkov, je povedal.

Obstajata še dve cepivi, ki jih je naročila Evropska komisija, in kjer ima Slovenija po besedah Janše svoj delež v višini dveh dodatnih milijonov, "a ne eno ne drugo cepivo še ni odobreno, niti ni v postopku odobritve na evropski medicinski agenciji". To sta cepivi podjetij CureVac in Janssen.

Ko bo Slovenija dobila zagotovila o zanesljivi dobavi vseh treh cepiv, bo po besedah premierja tudi novelirala načrt cepljenja.

Sinoči je Janša za oddajo Odmevi na Televiziji Slovenija dejal, da bi želeno 70-odstotno precepljenost prebivalstva lahko dosegli v pozni pomladi - prej junija kot maja, odvisno od dobav cepiv.

Z omejitvenimi ukrepi - blažjimi ali strožjimi - bomo tako po njegovih navedbah morali živeti najmanj do pomladi. Glede sproščanja nekaterih ukrepov med božično-novoletnimi prazniki pa je pojasnil, da je so praznični val okužb v veliki meri omejili, njegova dokončna ocena bo možna prihodnji teden. Lahko bi pa prazniki pustili bistveno slabše epidemiološke razmere, če hkrati ne bi uvajali hitrega testiranja in če ljudje ne bi resno jemali te priložnosti, je dodal. Stanje med regijami po državi se izenačuje, čeprav so med posameznimi še vedno velike razlike.

Glede odpiranja šol pa je Janša dejal, da bo potekalo postopno glede na epidemiološko stanje po regijah, a je treba najprej doseči določeno stanje na ravni države. Odpiranje šol bo ob uporabi hitrega testiranja. Večje odpiranje pa bo v prihodnjih mesecih verjetno odvisno od tega, kako dobro se bo v šolstvu obneslo hitro testiranje, je še povedal za Odmeve.

Država sicer trenutno bolj kot v samo promocijo cepljenja več napora vlaga v to, da dobimo cepivo, pri čemer sam za zdaj ne vidi "težav, da ga ne bi mogli porabiti". Predhodne najave so namreč po besedah Janše kazale, da se bo cepilo bistveno manj ljudi, kot se jih je potem dejansko. Kampanje za promocijo cepljenja tako na nacionalni kot evropski ravni so sicer pripravljene.

Načrt cepljenja je podrobneje predstavil direktor NIJZ. Prvi so za cepljenje na vrsti zaposleni in oskrbovanci v domovih za starejše občane ter zdravstveni delavci in sodelavci, nato starejši, predvsem nad 80 let, nato kronični bolniki. Pozneje se bodo lahko cepile druge nujne službe, nato pa še vsi ostali. Kot je napovedal Krek, bodo pri delitvi cepiva upoštevali obremenitev posameznih regij z okužbo.

Slovenija bo tedensko prejemala okoli 17.000 odmerkov cepiva, načrt pa natančno opredeljuje skupine prebivalstva, ki jim bodo namenjeni. Cepljenje bodo pozorno spremljali, posebna skupina pri ministrstvu za zdravje pa bo preučila vsak morebitni neželeni učinek.

Tisti, ki ne spadajo v eno od rizičnih skupin, se lahko na cepljenje prijavijo preko eUprave. Po končanem cepljenju rizičnih skupin bodo prejeli obvestilo o času kraju cepljenja po vrstnem redu prijave.

Cepilnim centrom so sicer doslej razdelili 40.000 odmerkov cepiva, večino pa so že porabili, je pojasnil Krek. Ob tem je zatrdil, da so cepiva varna in podvržena številnim preizkusom in protokolom. Pri preizkušanju sledijo predkliničnim in klinčnim študijam in če so te uspešne, se cepivo da v oceno evropski agenciji za zdravila. Proizvajalci morajo agenciji dokazati varnost in kakovost cepiva, uporabljati pa se lahko začne šele takrat, ko dobi dovoljenje agencije.

STA/R.M.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava