DL: Vsi osredotočeni na covid-19, kaj pa druge bolezni?

10.1.2021 | 11:10

K zdravniku je mogoče le ob predhodnem naročilu, kar preverjajo na triažni točki.

K zdravniku je mogoče le ob predhodnem naročilu, kar preverjajo na triažni točki.

Novo mesto, Brežice - Dnevno poslušamo, da je slovensko javno zdravstvo v koronačasu postalo nedostopno. Ljudje še težje kot sicer pridejo do že tako preobremenjenih družinskih zdravnikov, nedopustno dolge čakalne vrste pri specialističnih pregledih so zdaj še daljše.

Vse je usmerjeno v covid-19, epidemija pa je, kot kaže, le poglobila že dlje časa trajajočo krizo državnega zdravstva. Mnogi opozarjajo, da bo šele čas pokazal resnične posledice pandemije, saj marsikdo od pacientov, ki nima koronavirusne bolezni, ne bo prišel do ustreznega zdravljenja v pravem času in bo zato lahko hudo zbolel ali celo umrl.

Kako je z dostopnostjo do zdravstvenih storitev na našem območju, se je ta zaradi koronavirusne bolezni v zadnjih mesecih res tako poslabšala, smo se pozanimali v Zdravstvenem domu Novo mesto ter v dveh splošnih bolnišnicah: Novo mesto, kjer že dva tedna sprejemajo tudi paciente s covidom, in Brežice. Kako se bodo skrajševanja čakalnih vrst lotili sistemsko, pa smo se pozanimali na Ministrstvu za zdravje.

SPREMENJEN PROTOKOL

Alenka Simonič

Alenka Simonič

Direktorica Zdravstvenega doma Novo mesto Alenka Simonič težko pristane na posplošeno trditev, da se je dostopnost do izbranega osebnega zdravnika v koronačasu v njihovem zavodu zmanjšala. »Gre za spremenjen protokol obravnave naših pacientov, ki zahteva nadzorovan, predvsem pa varen vstop in nadaljnjo obravnavo. Nujno je potrebno, da so pacienti naročeni oziroma se prej posvetujejo z zdravstvenim osebjem – najprimerneje je seveda z osebnim izbranim zdravnikom, če se le da, je pa prvi filter medicinska sestra, ki se oglasi na telefon in marsikaj lahko reši tudi sama oziroma po posvetu z zdravnikom,« pravi Simoničeva.

Zatrdi, da veliko pritožb pacientov nimajo. »Gre le za to, da so bili ljudje do zdaj navajeni, da so vedno lahko takoj prišli do zdravnika, zdaj pa je treba upoštevati spremenjen protokol obravnave. Na ta režim se bomo morali navaditi, da bomo lahko ob pandemiji reševali še vse druge zdravstvene težave, ki so in bodo v porastu, ter opravljali vse, od preventive do kurative in potrebne diagnostike,« pravi direktorica. Poudari, da se trudijo, da vsi, ki potrebujejo pregled, tega tudi dobijo. Vsi pacienti morajo biti predhodno naročeni, ob vstopu v zdravstveni dom imajo zaposleni na triažni točki njihov seznam, ki se preverja.

»Če gre za neodložljivo nujno stanje, je treba na urgenco ali v dežurno službo, v poštev pride tudi posvet z osebnim zdravnikom po telefonu,« pove Simoničeva in poudari, da je urgenca namenjena urgentnim pacientom, in če ni nekaj res nujnega, naj se je ne obremenjuje. Testiranje za covid-19 pride v poštev le po posvetu z osebnim zdravnikom. Če pacient ni nujen, lahko na rezultat izvida počaka in se ga kasneje ustrezno obravnava, sicer takoj.

Simoničeva se zaveda, da se ob tem, ko je zdravstvo obremenjeno z epidemijo in preprečevanjem širitve koronavirusa, lahko zgodi, da kaka druga patologija ni obravnavana tako, kot bi lahko bila. »To je problem. V času epidemije oziroma dva meseca so bile odpovedane vse preventivne (razen nujnih) in druge elektivne obravnave, čeprav so pri nas v glavnem vse ambulante delovale, posamezne le kot administrativne. A vse je bilo usmerjeno v epidemijo in čakalne dobe so se le podaljšale. Številke okuženih po poletnih dopustih zdaj iz dneva v dan postajajo vse bolj alarmantne in bojim se, da bo zdravstvo ob takem trendu porasta okužb v kratkem preobremenjeno,« pove direktorica ZD Novo mesto.

NAJVEČ NA E-POŠTO

V čakalnicah je označeno, kje lahko bolnik sedi. Varnostna razdalja je pomembna!

V čakalnicah je označeno, kje lahko bolnik sedi. Varnostna razdalja je pomembna!

Že v času epidemije je bilo zelo veliko telefonskih klicev pacientov, najbolj pa je postala zanimiva elektronska pošta, kar velja še danes. Večina bolnikov še danes pride do svojega zdravnika najhitreje prav po tej poti.

»Naši zaposleni imajo navodila, da se odzivajo in vračajo telefonske klice, tako da razen kake izjeme ta komunikacija dobro deluje. Seveda imajo zato več administrativnega dela zlasti medicinske sestre,« pove Simoničeva in pojasni, da so v času epidemije imeli na razpolago dodatno telefonsko linijo ter da sta v informacijski pisarni delali dve zaposleni. Zdaj je spet ena, a če bo treba, bodo to službo okrepili.

Odzivnost na telefonske klice so prvi teden v septembru tudi analizirali, in sicer klice na oddelku splošne in šolske medicine ter pediatrije, ter ugotovili, da je odgovorjenih na dobri dve tretjini klicev pacientov.

Simoničeva pritrdi, da so in še vedno zdravniki pri diagnozah včasih uporabljajo tudi telefonsko opisovanje zdravstvenih težav, posredovanje fotografij po telefonu ali e-pošti, kar se nekaterim sicer zdi sporno. »To pride v poštev le pri posameznih pacientih, ki jih zdravnik spremlja dalj časa, jih pozna in jim lahko zaupa. Včasih je ta pot neprimerna, a odločitev je na zdravniku. Menim, da določene stvari telemedicina in računalniki pač ne bodo mogli nadomestiti. Pacienta moraš enostavno videti, slišati, tipati in se zato z njim dogovoriti za varen obisk in obravnavo,« pravi Simoničeva.

KADRA MANJKA ŽE DLJE ČASA

Stolpca prikazujeta dostopnost do osebnega  zdravnika v ZD Novo mesto za obdobje od 1. marca do 1. septembra lani in  letos.

Stolpca prikazujeta dostopnost do osebnega zdravnika v ZD Novo mesto za obdobje od 1. marca do 1. septembra lani in letos.

Pomanjkanje kadra je že stalnica in tega ni povzročila epidemija. »Že vrsto let intenzivno opozarjamo na pomanjkanje zlasti splošnih ali družinskih zdravnikov in glede na trend vpisovanja na to specializacijo ne kaže na kake izboljšave. Tu bo morala država nekaj ukreniti na sistemski ravni. Pediatrična ekipa pa se je pri nas k sreči okrepila,« pove Simoničeva, ki pojasni, da v teh izrednih razmerah v zdravstvenem domu po potrebi prerazporejajo ves kader ne glede na specialnost, tudi zdravnike. To bo veljalo tudi za točko covid, ki v njihovem zavodu deluje od ponedeljka. »Vesela sem, da v glavnem vsi sodelujejo in so pripravljeni na spremembe,« pove.

Okužbo s koronavirusom so med zaposlenimi že imeli, a je zadeva uspešno rešena.

BOLNIŠNICA COVID

Milena Kramar Zupan

Milena Kramar Zupan

Tudi v Splošni bolnišnici (SB) Novo mesto, kjer imajo sicer glede na program, ki ga izvajajo, kadra dovolj, jih zaradi izjemno visoke odsotnosti zaposlenih pestijo kadrovski problemi. »Smo namreč pretežno ženski kolektiv, zato so mlajše zaposlene veliko odsotne zaradi porodniških dopustov in nege otrok, starejše pa zaradi raznih pridruženih, kroničnih bolezni. Koronakriza je to situacijo odsotnosti še poslabšala. Za nemoteno delovanje bolnišnice zato kader nenehno kombiniramo in prerazporejamo na različna delovišča,« pove direktorica dr. Milena Kramar Zupan.

To je potrebno tudi zato, ker SB Novo mesto spada v tako imenovano drugo linijo oziroma kategorijo sedmih bolnišnic na državnem nivoju, ki pride v poštev za paciente covid, če so preostale bolnišnice zasedene že več kot 70-odstotno. Zaradi hitrega naraščanja okuženih s koronavirusom so pred dvema tednoma sprejeli prvih deset bolnikov, ki so hospitalizirani na Oddelku za infektologijo. Nekaj teh bolnikov so imeli že prej, saj so tudi negovalna bolnišnica.

V bolnišnico sprejemajo tako osebe za neakutno bolnišnično obravnavo (predvsem pacienti iz DSO), akutno obolele s covidom in tiste, ki potrebujejo intenzivno bolnišnično obravnavo zaradi covida-19. Za bolnišnico covid imajo pripravljenih skupaj 20 postelj (za akutne in neakutne bolnike) ter štiri postelje za intenzivno obravnavo bolnikov s covidom-19.

Kot zagotavlja Kramar Zupanova, imajo za zdravljenje pacientov s covidom-19 dovolj strokovno usposobljenega kadra, če le ni večjih bolniških in drugih odsotnosti, ravno tako je za zdaj dovolj medicinskih ventilatorjev in varovalne opreme. »Problem je, da se situacija dnevno spreminja in ravno zaradi omenjene odsotnosti povzroča težave in izzive pri zagotavljanju nemotene oskrbe vseh vrst bolnikov. Trudimo se, da so prav vsi bolniki obravnavani tekoče in skladno s programom. Trenutno nam to uspeva, seveda pa je vse odvisno od epidemiološke slike in razmer v državi,« pove direktorica.

Bolniki s covidom so hospitalizirani na Oddelku za infektologijo.

Bolniki s covidom so hospitalizirani na Oddelku za infektologijo.

PROBLEM: ULTRAZVOK SRCA, ORTOPEDIJA

V bolnišnici opažajo, da so zaradi covida-19 urgentni centri še bolj na udaru. »Problem je, da ljudje ne pridejo do izbranih osebnih zdravnikov in pediatrov na primarnem nivoju kot pred epidemijo. Če se bo pritisk na urgentne centre še povečeval, se lahko zgodi kolaps na bolnišničnem nivoju, kar v praksi pomeni, da ne bomo mogli nuditi pomoči vsem tistim, ki jo potrebujejo. Razumemo stisko pacientov in vse frustracije, ko je težko priti do osebnega zdravnika, zato naj bi ministrstvo za zdravje skupaj z zdravniki s primarnega nivoja skušalo najti rešitev,« pravi Kramar Zupanova.

Je pa koronačas vplival tudi na čakalne dobe na specialistične preglede. Zaradi epidemije so v povprečju naredili za 20 odstotkov programa manj, ker so izvajali le nujne posege in storitve, hkrati pa so se v večini dejavnosti čakalne dobe skrajšale, ker je bilo manj napotnic osebnih zdravnikov. »Trenutno beležimo največ čakanja na področju kardioloških storitev (ultrazvok srca), na ortopediji in na področju ORL-storitev. Zato ravno na teh področjih odpiramo dodatne termine za preglede in posege,« zagotavlja direktorica novomeške bolnišnice. Tako se je pred epidemijo na ultrazvok srca na primer čakalo od 29 do 376 dni, danes pa od 49 do 238 dni, na ortopediji pa prej od 17 do 71 dni, danes pa od 49 do 95 dni – razpon v številkah je odvisen od stopnje nujnosti napotitve.

V BREŽICAH SE ČAKA DLJE

Anica Hribar (foto: J. Koršič)

Anica Hribar (foto: J. Koršič)

Tudi v Splošni bolnišnici Brežice so se čakalne dobe zaradi covida-19 podaljšale, in sicer povprečno za osem odstotkov, pravi direktorica Anica Hribar. Kjer imajo več kadra, je ta izpad nižji, v deficitarnih področjih, kot so ultrazvok abdomna, skeleta, dojk, vratnih žil, internistična in gastroenterološka ambulanta, pa je delež višji. Ohranjena ali celo skrajšana čakalna doba je mogoča le na tistih področjih, kjer lahko glede na kadrovske zmogljivosti odprejo dodatne ambulante in podaljšajo ordinacijski čas.

»Seveda pa je vse to možno le v okviru pogodbenega programa. Lažje je tam, kje je plačilo zagotovljeno na podlagi vsega realiziranega programa, na primer pri RTG-diagnostiki ali operaciji nožnega palca,« pove direktorica brežiške bolnišnice, kjer so v prvi polovici leta realizirali 91 odstotkov programa specialističnih ambulant. Letno sicer opravijo dobrih 100.000 pregledov, v prvem polletju pa so jih opravili okrog 4500 manj od načrtovanih. Največji izpad seveda beležijo v drugi polovici marca in aprila, ko je bila epidemija, ter malo nižjega pa julija in avgusta zaradi dopustov.

Sicer so na nekaterih področjih čakalne dobre krajše kot v drugih bolnišnicah, na nekaterih pa primerljive s preostalimi.

Na področju bolnišnične obravnave je realizacija programa 94-odstotna – največji izpad hospitalizacij beležijo v drugi polovici marca in aprila.

In kakor je s kadri? Hribarjeva pove, da organizacijo dela prilagajajo stalno glede na trenutne razmere: epidemiološko situacijo v državi, potrebe prebivalcev, kadrovsko situacijo v bolnišnici. Na to vpliva dnevno število pacientov, ki prihajajo s sumom na okužbo s koronavirusom.

MANJ PROSTORA ZA PREOSTALE?

Vrste pred ZD Novo mesto so včasih tudi tako dolge, saj vsakogar pri vstopu preverijo, ali je naročen.

Vrste pred ZD Novo mesto so včasih tudi tako dolge, saj vsakogar pri vstopu preverijo, ali je naročen.

Organizirali so epidemiološko triažiranje vseh, ki prihajajo na obravnavo v bolnišnico. Poleg tega delovišča je povsem nova tudi izolacija (siva cona), kamor do pridobitve izvida testa brisa nameščajo paciente s sumom na okužbo. Število postelj, potrebnih za to, se z večanjem števila okuženih v Sloveniji povečuje. Te paciente kljub temu lahko v okviru desetih ur, kolikor povprečno čakajo na rezultat brisa, nato razporejajo v oddelke bolnišnice ali v drugo bolnišnico, če so pozitivni in potrebujejo bolnišnično obravnavo.

Novo kategorijo pacientov pa predstavljajo tisti, ki so v karanteni. Te morajo namestiti v izolacijo za ves čas trajanja hospitalizacije oziroma za čas karantene. Število potrebnih postelj v izolaciji (ali tako imenovani sivi coni) se tako povečuje, kar posledično pomeni, da se zmanjšuje kapaciteta bolnišničnih postelj za preostale paciente.

»Da bi lahko nemoteno zdravili tudi vse druge paciente, razmišljamo o izločitvi sive cone v začasni objekt, ki bi ga postavili poleg bolnišnice. Za to bomo potrebovali sredstva ali pa namestitev mobilne enote v smislu, kot je predvideno za domove za starejše občane. Ali bomo lahko izpeljali predvideno organizacijo dela, bo odvisno tudi od kadrovskih zmogljivosti bolnišnice. Če bomo morali organizirati še tako imenovano rdečo cono – torej območje za obravnavo bolnikov, okuženih s covid-19, bo organizacija dela še toliko težja,« razlaga Hribarjeva in dodaja, da bo predvsem potrebno za opravljanje zdravstvene storitve za vse prebivalce zagotoviti dodatne kadrovske vire, najmanj pa denar, da bodo lahko plačali zaposlene za več opravljenega dela in za opravljeno delo na deloviščih, ki so povezani s covidom-19 (triažiranje pred vstopom, siva cona). Tega zdaj ni in v tem smislu bi bil potreben sistemski ukrep.

POMAGALI ZASEBNIKI?

Število potrjenih primerov covid-19 v občinah do vključno 27. septembra

Število potrjenih primerov covid-19 v občinah do vključno 27. septembra

V javnosti je slišati, naj bi brežiška bolnišnica, če bo potrebno, prispevala tudi kadre za bolnišnice covid, če bodo nujne prerazporeditve po slovenskih bolnišnicah. Direktorica pravi, da uradno takih informacij nimajo, bi pa bilo to za bolnišnico težko. »Od kod naj bi črpali kader za pokrivanje potreb ostalih bolnišnic, če se pričakuje nemoteno izvajanje zdravstvenih storitev za vse druge paciente, ki potrebujejo zdravniško pomoč, nam ni znano. Če bomo morali zagotavljati kader drugim bolnišnicam ali socialnovarstvenim zavodom, bomo primorani zmanjšati izvedbo programa na drugih področjih dela za prebivalce Posavja,« pravi Anica Hribar.

Na Ministrstvu za zdravje pravijo, da bodo vpogled in sliko o dejanskem stanju čakalnih dob med epidemijo in po njej dobili po poročilu o čakalnih dobah, ki ga pripravljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Ministrstvo pa je tik pred javnim razpisom za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu, na katerega se bodo pod enakovrednimi pogoji prijavili tako javni kot zasebni izvajalci zdravstvenih storitev, pravi minister Tomaž Gantar. Skupna vrednost storitev bo 42 milijonov evrov, še letos jih bo na voljo okoli 14. Na razpis se bodo lahko prijavili vsi izvajalci, ki imajo dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti (glede na področje izvajanja). Razpis bo objavljen za področja, kjer je največje število čakajočih pacientov nad dopustno čakalno dobo glede na vse stopnje nujnosti in na podlagi analize podatkov. Takšna področja so na primer ortopedija, kardiologija, revmatologija, dermatologija, urologija …

Članek je bil objavljen v 40. številki tiskane izdaje Dolenjskega lista 1. oktobra 2020.

Besedilo in fotografije: Lidija Markelj

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

6d nazaj+13     + (13)     – (0)     Oceni Franci D 

Vsi se obnašajo tako kot jim -twitko- zaukaže. Velika večina mu je zlezla v ....

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava