Ljudje ob Kolpi: znanstvenik dr. John Randolph Totter

8.1.2021 | 08:15

Profesor dr. John Randolph Totter v zrelih letih

Profesor dr. John Randolph Totter v zrelih letih

Rojen je bil 7. januarja 1914 v Saragosi v Texasu, umrl pa 1. februarja 2001 v Oak Ridge v zvezni državi Tennessee.

dr. John Randolph Totter

dr. John Randolph Totter

John Totter je bil najmlajši od 6 otrok Jandrečega Matička kot so po domače rekli Matiji Totterju iz Gribelj, ki je emigriral iz Bele krajine, da bi se izognil kmetovanju. Kakor hitro pa je v Ameriki ustvaril nekaj finančnih rezerv, si je kupil majhno kmetijo v Texasu, odprl pa je tudi trgovinico. John je sicer bratranec hollywoodske zvezde Audrey Totter.

Najstarejša sestra Mabel je bila učiteljica in John je zgodaj začel hoditi z njo v šolo, spremljal pouk in tako predčasno zaključeval posamezne stopnje šolanja. Pod vplivom vaškega duhovnika se je navdušil za mineralogijo. Prav Mabel ga je najbolj vzpodbujala, tudi finančno, da je šel kasneje še na univerzo. A ker si ni mogel privoščiti nakupa obvezne raziskovalne opreme, se je z mineralogije prepisal na študij kemije. Leta 1934 je diplomiral, leto pozneje pa magistriral iz kemije. Doktorski študij je nadaljeval na Univerzi Iowa in doktoriral 5. avgusta 1938, star 24 let. Že takoj naslednji dan se je poročil z zaročenko Elizo »Betty«, s katero si je dve leti in pol le dopisoval. Mladoporočenca sta bila brez denarja in avtomobila, Betty, ki je bila do poroke učiteljica, pa je v zakon prinesla 500 dolarjev. Videti je bilo, da si ne bosta mogla privoščiti medenih tednov, a prijatelja, sicer drug par mladoporočencev, sta ju je vzela na pot s seboj. Medeni tedni so bili potovanje iz Iowe v Kanadski Quebec in nato v Novo Anglijo – sanjska pot vsakega mineraloga in John je še obogatil svojo bogato zbirko kamnin.

Prvo službo je dobil kot predavatelj na medicinski fakulteti Univerze Arkansas, ukvarjal se je z nutricistiko in delal raziskave tudi na Aljaski. Postal je tudi predsednik Akademije znanosti Arkansasa in predsednik društva mineralogov. Leta 1956 se je zaposlil v Atomic Energy Commission na oddelku za biologijo in medicino v Washingtonu. V letih od 1958 do 1960 je bil tudi gostujoči profesor na medicinski fakulteti Univerze Montevideo v Urugvaju, v letih od 1960 do 1962 pa profesor biokemije na Univerzi Georgia. Tik pred imenovanjem za dekana se je odločil, da se vrne v Washington na Atomic Energy Commission, kjer so ga imenovali za namestnika direktorja oddelka za bakteriologijo, entomologijo, botaniko, zoologijo in psihologijo, leta 1968 pa postal direktor. V tem času se je veliko ukvarjal z uporabo atomske energije v miroljubne namene. Od leta 1972 do 1978 je vodil Nacionalni laboratorij za medicino in biologijo v Oak Ridgu, nakar se je pridružil institutu za energetske analize. Po upokojitvi 1984 se je posvetil delu v lastnem laboratoriju, pisanju znanstvenih člankov in predavanjem.

Ukvarjal se je z raziskavami levkemije in različnih vrst raka, z obsevanjem, kemoterapijo in podobnim. Pri agenciji za atomsko energijo je med drugim vodil tudi raziskovalni projekt posledic atomskih eksplozij na Japonskem, ki je bil vreden kar 92 milijonov dolarjev. Ko mu je predsednik Nixon poskušal zmanjšati proračun, je v Kongresu sprožil postopek in to uspel preprečiti.

Dr. John Randolph Totter je bil tudi član številnih pomembnih združenj, med drugim American Chemical Society, American Association for the Advancement of Science, American Society of Biological Chemists, Society for Experimental Biology and Medicine, American Society of Naturalists, Sigma XI, and Society of Nuclear Medicine.

Poleg angleščine je zelo dobro obvladal tudi španščino, solidno pa nemščino in francoščino. Nimamo pa informacij o njegovem morebitnem poznavanju slovenskega jezika, v katerem je, čeprav brez izobrazbe, poskušal pisati njegov oče Matija.

Boris Grabrijan

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

8.1.2021Oceni vl 

Še en plosk navdušenja za uspešnega Belokranjca. Upam si trditi, da je s svojo zagnanostjo za učenjem našel čas tudi za vsaj pogovorni jezik svojega očeta. (vika lozar)

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava