DL: Zdaj pa so se mu oddolžili

3.1.2021 | 11:00

Spominsko ploščo so odkrili črnomaljski župan Andrej Kavšek (levo), predsednica Belokranjskega muzejskega društva Anica Kopinič in črnomaljski častni občan Jože Strmec, pobudnik postavitve. (Foto: M. L.)

Spominsko ploščo so odkrili črnomaljski župan Andrej Kavšek (levo), predsednica Belokranjskega muzejskega društva Anica Kopinič in črnomaljski častni občan Jože Strmec, pobudnik postavitve. (Foto: M. L.)

DL: Zdaj pa so se mu oddolžili

Črnomelj - Že pred desetimi leti so člani Belokranjskega muzejskega društva, predvsem tisti iz Črnomlja, predlagali postavitev spominske plošče Jožetu Alojziju Žabkarju ob 100. obletnici njegovega rojstva. Leta 2012 se je za postavitev odločno zavzelo tudi črnomaljsko združenje borcev za vrednote NOB.

Jože Strmec je takrat v imenu združenja pobudo poslal Belokranjskemu muzejskemu društvu, v kateri je med drugim zapisal: »G. Žabkar je preveč pomembna osebnost kot duhovnik, pesnik, kronist in domoljub, da bi ga Belokranjci obšli in se mu ne oddolžili s spominsko ploščo.« Tako je dozdajšnje dogajanje opisovala predsednica Belokranjskega muzejskega društva Anica Kopinič na nedavni slovesnosti v Črnomlju, ko so na steni glasbene šole odkrili znamenje v spomin Žabkarju ob 110. obletnici njegovega rojstva.

Žabkar, ki se je rodil v Mikotah pri Raki v občini Krško, je kot duhovnik služboval tudi v Metliki in Črnomlju, je na slovesnosti povedal slavnostni govornik, častni občan občine Črnomelj Jože Strmec, pobudnik spominskega znamenja. »Že ob 100. obletnici njegovega rojstva smo mu želeli postaviti spominsko obeležje v Črnomlju. Najprimernejši objekt zanj bi bilo župnišče, kjer je živel, ali cerkev, kjer je deloval. Zaradi odklonilnega stališča predstavnikov Cerkve Belokranjskemu muzejskemu društvu to ni bilo omogočeno,« je rekel Strmec.

Žabkarja je med drugo svetovno vojno zaradi svojega simpatiziranja s partizani v Ljubljani doletela italijanska prepoved opravljanja duhovniške službe in skoraj internacija. Deportaciji se je izognil s tem, da je oktobra leta 1941 odšel za kaplana v Črnomelj, kjer je nato služboval do leta 1969. Po Strmečevih besedah je bil izjemen človek, iskriv, domiseln domoljub, pesnik, pisatelj, kronist in zgled pristnega, globoko čutečega in ozaveščenega ljudskega duhovnika. »Poznal sem ga tudi osebno, saj sem v isti stavbi kot on živel 18 let, med drugim me je učil v osnovni šoli in gimnaziji,« je rekel Strmec, po čigar besedah je Žabkar spoštoval božji nauk in ljudsko demokracijo. Žabkar je vso vojno sodeloval v osvobodilnem boju in pri tem med drugim z Edvardom Kocbekom in Tonetom Fajfarjem. »Ostal je zaveden Slovenec, ni bil izdajalec in ne spreobrnjenec. Skrbel je za dušno pastirstvo, na osvobojenem ozemlju obiskoval ranjene in umirajoče borce, spodbujal žive, pokopaval mrtve in zavezoval ljubeče. Kot učitelj je v šolah, tudi na partizanski gimnaziji, učil ljubezen do domovine in privrženost osvobodilnemu boju. Sodeloval je z versko komisijo SNOS, ki je delovala v letih 1944-1945 v župnišču v Črnomlju in skrbela za strpnejši odnos med takratno ljudsko oblastjo in Cerkvijo. Ohranjala je tudi verske obrede in verouk v šolah. Žal je bila spominska plošča, postavljena delu te komisije, pred leti s stavbe župnišča odstranjena. Obnovljen opomnik na njeno delo zdaj stoji na cestišču blizu župnišča. Žal in žalostno je, da se kaj takega lahko zgodi,« je rekel Strmec.

Kot literarni ustvarjalec je Žabkar po Strmečevih besedah med drugim od leta 1931 pisal kroniko dogajanja ter prozo in pesmi, teh je več kot tisoč, med njimi jih je zelo veliko posvetil Beli krajini in Belokranjcem. Bil je ljudski duhovnik v pravem pomenu besede. Kot je rekel Strmec, se mnogi Belokranjci Žabkarja še vedno spominjajo kot spoštovanja vrednega človeka, »saj nas je spremljal osebno, preprosto, razumsko, čustveno in kulturno«. »Žal je gospod Žabkar leta 1969 zaradi slabih izkušenj z nekaterimi stanovskimi kolegi ter peščico vernikov razočaran zapustil Črnomelj, kljub vodilni podpori večine vernikov,« je rekel Strmec. O Žabkarju je spregovorila tudi nečakinja Marica Androjna.

Belokranjsko spoštovanje do Žabkarja potrjujeta tudi številna udeležba in kulturni spored ob odkritju spominske plošče. Na slovesnosti, ki jo je povezoval Jaka Birkelbach, so nastopili člani gledališke skupine ZIK Črnomelj, Eva in Bernarda Starašinič in Alojz Hudelja ter učenca Glasbene šole Črnomelj Žak Kump na trobenti in David Kopač s pozavno, oba ob klavirski spremljavi Andreja Kuniča.

Članek je objavljen v 40. tiskani izdaji Dolenjskega lista 1. oktobra.

M. Luzar

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (5)

12d nazaj+1     + (1)     – (0)     Oceni vl 

Lepa in odmevna prireditev ob odkritju z veliko nastopajočimi. Glavni pri vsem tem, gospod Jože Strmec si je vzel res velik zalogaj odgovornosti katere rezultat je uspešno in odmevno odkritje plošče. Prisotni so bili tudi člani muzejskega društva in Metlike. (vika lozar)

12d nazaj+2     + (2)     – (0)     Oceni Tone11 

G. Strmec je živel v farovžu in je najbrž (če ne osebno pa po prenosu od starejših -staršev) poznal dejanski odnos oblasti in "Ljudstva" do laureata. Zakaj si je tako prizadeval šele sedaj po 70. in zakaj ne tako silno prej, ko je imel na občini veliko večji vpliv in moč tudi in predvsem po politični liniji? Zato se mi poraja vprašanje po iskrenosti, ali pa gre morda za kaj drugega - mačka take ali druge sorte

8d nazaj+1     + (1)     – (0)     Oceni vl 

Tipično za neizživetega kritika avtorja pomembne plošče v spomin. Moj pogled na vse skupaj je naslednji: spomin na pomembne osebnosti v naši okolici se v resnici obudi po kar nekaj letih po njegovi smrti in šele takrat je preblisk o pravičnosti nepozabe in postavitvi plošče. Še enkrat hvala g. Strmcu! (vika lozar)

8d nazaj–3     + (1)     – (4)     Oceni Lojzekov stric 

Hecno komunistom zmanjkalo komunistov pa zdej po hišah lepijo table župnikom. Hecno . Kdo je pa pozegnal tablo

7d nazaj+9     + (9)     – (0)     Oceni Franci D 

Ne bi rekel, da je komunistov zmanjkal, so se pa preselil v pretežno desne stranke ....

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava