Ljudje ob Kolpi: Venetolog dr. Anton Mavretič

11.12.2020 | 10:00

Dr. Anton Mavretič s svojo Darinko

Rojen je bil 11. decembra 1934 v Boldražu pri Metliki, umrl pa 21. novembra 2019 v Združenih državah Amerike.

V intervjuju za revijo Belokranjec je leta 2013 dejal: „Velikokrat s teleskopom zrem v vesolje. In ja, seveda se mi zdi romantično, kajti vesolje je še kako čarobno in skrivnostno!“

Sicer pa je dr. Anton Mavretič Belokranjec, čigar ime je vpisano na zlatih ploščicah dveh vesoljskih plovil, ki še raziskujeta vesolje. Osnovno šolo je obiskoval v domačem Boldražu. Ko je bila šola med drugo vojno požgana, je nekaj časa pouk obiskoval v župnišču, nato pa v sosednji Slamni vasi in zatem še v Metliki, a ker je bilo to predaleč, je za eno leto odšel v Črnuče k stari mami, potem pa se je vrnil v Metliko, kjer je osnovno šolo tudi končal. Dr. Mavretič je vedno poudarjal, da je prav stara mama Ana najbolj zaslužna, da je lahko nadaljeval šolanje na ljubljanski Srednji tehnični šoli in potem tudi na Fakulteti za elektrotehniko, saj je razumela nujnost izobraževanja. Stric Mihael iz Amerike mu je potem omogočil odhod čez lužo in tako je v Denverju dokončal v Ljubljani začeti študij elektronike. Kot lojalen državljan se je vrnil v Jugoslavijo, odslužit takrat obvezen vojaški rok. Po letu bivanja v vojašnici v Aleksincu pa je znova odšel v ZDA in tam vpisal doktorski študij na Syracuse University of New York.

V pol leta je opravil vse kvalifikacijske izpite, vendar pa ga je jugoslovansko veleposlaništvo obvestilo, da bo njegov potni list razveljavljen, če se takoj ne bo vrnil v Jugoslavijo. Prekinil je doktorski študij in se zaposlil v podjetju Westinghouse v Pitsbourghu, kjer je sodeloval pri implementaciji patenta za enožarkovno podajanje slike pri barvni televiziji. To mu je omogočilo pridobitev ameriških dokumentov. In tako je nadaljeval študij, 1968. leta doktoriral na državni univerzi v Pensilvaniji, nato pa se je zaposlil na Massachusetts Institute of Technology (MIT).

Naslednja raziskovalna organizacija, kjer je kasneje našel zaposlitev, je bil tudi Center za astro fiziko Harvard, več let pa je delal tudi kot profesor na Bostonski univerzi in pridruženi raziskovalec pri Centru za vesoljsko fiziko. Poleg vsega tega je 10 let dodatno sodeloval tudi kot vodja inženirske skupine, ki je projektirala raziskovalna instrumenta za oba Voyagerja za vesoljsko agencijo NASA – takrat je na bostonski univerzi, zaradi izjemne zaposlenosti, predaval v večernih urah.

Vesoljski sondi Voyager 1 in Voyager 2 sta bili izstreljeni v vesolje 1977. leta in še danes pošiljata podatke na Zemljo. Že leta 1973 je sodeloval tudi pri izstrelitvi satelita v vesolje in tudi ta še deluje.

Njegov del projekta - izdelava plazemskega spektrometra oz. t.i. instrument PLS za merjenje plazme, ki je preprosto rečeno skupek elektronov, ki jih bruha sonce, je bil vreden 1 milijon dolarjev, celoten projekt pa milijardo ameriških dolarjev. Tretji instrument, ki je bil tudi namenjen v vesolje, pa je ostal v MIT in je še danes namenjen izobraževanju inženirjev vesoljske tehnike. Leto dni je bil prav ta razstavljen v Kulturnem središču evropskih tehnologij (KSEVT) v Vitanju, kjer je tudi razstava o delu dr. Mavretiča.

Krivdo za zaostajanje znanosti v Sloveniji je dr. Anton Mavretič vselej pripisoval politiki, ki »odmerja« denar za znanost in o kateri ni imel prav dobrega mnenja niti v Ameriki. Kot je dejal »Tam so politiki praviloma humanisti in družboslovci - torej ljudje, ki so izbrali ta študij zgolj zato, ker jim naravoslovje in tehnika v srednji šoli nista šla!«

Anton Mavretič, sicer lastnik številnih pomembnih patentov, je poleg priznanj in nagrad v ZDA – tam je bil npr. leta 1981 razglašen za profesorja leta, priznanje podelila tudi Slovenija. Predsednik republike Borut Pahor mu je namreč podelil srebrni red za zasluge Republike Slovenije. Od leta 2007 je bil tudi dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Nanj pa se je spomnila tudi rodna Metlika. Občina Metlika ga je imenovala za svojega častnega občana. Bil je tudi član Slovenskega svetovnega kongresa. V Slovenijo in vselej tudi v Belo krajino, se je vračal skoraj vsako leto, o obeh pa je vedno govoril v superlativih.

Anton Mavretič si je do zadnjega dne življenja želel odkriti, ali kje v vesolju obstaja življenje in kakšno je in znan je bil po izjavi: »Gre za inteligenco, ki je pred nami, ali pa je na nivoju virusov in bakterij!« Vprašanje, ki si ga lahko z malo domišljije in razmišljanja danes zastavi prav vsak, a tako kot dr. Mavretič – odgovora verjetno še dolgo ne bo.

Boris Grabrijan

Galerija