DL: Korona močno prizadela letalsko industrijo

6.12.2020 | 12:00

TiPS se je zaradi večmesečne prizemljitve letalske industrije znašel v precejšnjih težavah. (Foto: P. P.)

obert Pustavrh, direktor družbe TiPS (foto: P. P.)

Leskovec pri Krškem - Družba TiPS sodi med najuspešnejše srednje velike gospodarske družbe v krški občini. Njen začetek sega v leto 1969, ko je Stane Pustavrh odprl kleparsko in ličarsko delavnico, v kateri so kmalu začeli izdelovati izdelke, kot so vlečne kljuke za osebna vozila in tovorne prikolice. Delo in znanje so vedno nadgrajevali in enostavnejšim proizvodom so kmalu sledili prvi proizvodi za letališča. Sodelovanje z letališči je prineslo nove dimenzije, nove potrebe, nove izzive in tudi uspehe. Z osamosvojitvijo Slovenije so se takrat že družbi z omejeno odgovornostjo odprla vrata letališč tudi izven meja, hkrati pa so ponesli ime podjetja in tudi Občine Krško v svet. TiPS je do letošnjega junija 98 odstotkov proizvodov izvozil na tuja tržišča, zvečine v Evropsko unijo, pa tudi drugam, v republike nekdanje Jugoslavije, Skandinavijo, Rusijo in druge nekdanje države Sovjetske zveze, Japonsko ter v nekatere države Afrike.

Z lastnim razvojem in sodelovanjem z največjimi letališči v Evropi je TiPS priznan proizvajalec letališke opreme visokega kakovostnega razreda. Za izjemno uspešen in vzoren razvoj družinskega podjetja z več kot 45 let tradicije in uspešnega delovanja za zahtevne tuje trge, z nadpovprečnimi poslovnimi rezultati v panogi, za njihov prispevek pri razvijanju strokovnih znanj s področja kovinske industrije ter za spodbudo pri uresničevanju zastavljenih ciljev so podjetju TiPS pred petimi leti podelili celo veliki znak Občine Krško.

In kje je TiPS danes, ko je pandemija koronavirusa verjetno najbolj prizadela prav letalsko industrijo in z njo povezane panoge? Oseminpetdesetletni Robert Pustavrh, direktor družbe TiPS od leta 2005, prav zato, ker se je tudi njihovo podjetje znašlo v tej krizi v hudih težavah, razumljivo sprva ni ravno navdušen, da bi govoril o tem. Pustavrhovi so pač znani kot skromni ljudje, saj se niti takrat, ko bi se lahko, niso hoteli pohvaliti z dosežki, ki bi jim jih marsikdo zavidal.

»Velika večina naših prihodkov je vezanih na letalsko panogo, kar pomeni, da od 19 milijonov evrov, kolikor smo imeli prometa lani, le do dva milijona ne odpadeta na to panogo. Še oktobra lani smo videli šest mesecev naprej. To je bil naš domet naročil. Naša branža ne poteka po pogodbah, ampak po naročilih. To pomeni ponudba, odločitev, naročilo. Pomeni, da se ne pogovarjamo o nečem, kar ima dolgoročni pomen, ampak kot da gre za avto,« pojasnjuje Robert Pustavrh. Delo so imeli do junija letos.

Samohodne stopnice predstavljajo približno 70 odstotkov njihove proizvodnje letališke opreme. Na Japonskem ima TiPS kar okrog 40-odstotni tržni delež pri samohodnih stopnicah. Prej so na mesec izdelali 14 samohodnih vozil. Zdaj je ničla. »Ko je bila marca objavljena pandemija koronavirusa, smo imeli tukaj Nemce z zagotovilom, da naročilo dobimo kasneje. Ko so prišli domov, so rekli, da bo treba glede na okoliščine še malo počakati. Po tem ni bilo več nič. Nekaj večjih tenderjev je bilo, kjer smo pričakovali, da bo plan izpolnjen. Tako kot smo delali dotlej. A od marca do zdaj, torej šest mesecev, ni bilo naročil, kar pomeni, da bomo v enem letu morda padli na 40 odstotkov lanskega prometa.«

Ko je bila prva objava epidemije koronavirusa, so reševali osnovne probleme. Iskali so odgovore, kaj zdaj, kaj je tisto prvo, kar lahko naredijo, kako naprej? Takrat so ocenili, da niso godni za kakršno koli čakanje. »Od marca do konca junija smo imeli obveznosti, ki jih je bilo treba oddelati. Nismo hoteli tvegati, da bi se takoj prepolovili in izgubili neke posle, ki bi jih lahko kupec zaradi odmika našega dobavnega roka enostavno odpovedal. Tu je tista nevarnost. In smo svoje oddelali. Kljub temu, da so bile zelo slabe okoliščine tudi za potovanja in potem za odpremo, smo stoodstotno izpolnili tisto, kar je bilo v hiši. Dobave so bile za Japonsko, Nemčijo, Skandinavijo … To so projekti, ki so prej prihajali. Največji projekt je bil za Švedsko. To je triletni program.«

Med krizo so 55 ljudi že odpustili. Zdaj jih je še nekaj čez 70. »Še ta številka je prevelika. Zdaj iščemo alternativna dela, da bi vsaj proizvodnjo pokrili. Iščemo kar koli, kar bi lahko delali z našimi kompetencami. Seveda je to pot nazaj. S takim število ljudi in državno pomočjo nekaj malega kompenziramo in vzdržujemo, da bi še kakšen mesec zdržali skupaj in počakali, če se bo začelo kaj odpirati,« pravi direktor.

Že lani so začeli krepiti prodajni oddelek v hiši, ker so že nekaj let opazovali, da je treba okrepiti prodajo. In v tem času, ko so druge odpuščali (ne le iz proizvodnje, tudi tako imenovane režijce – razmerje je približno dve tretjini proti tretjini), so prodajalce zaposlovali. Iz trga skušajo namreč iztržiti čim več, tudi tam, kjer še niso bili prisotni. »Podjetje lahko investira nekaj več svojih zalog v to čakanje, a to je v bistvu izčrpavanje podjetja, zato se bojim, da bo treba še odpuščati,« poudari Robert Pustavrh.

Članek je bil 10. septembra 2020 objavljen v 37. številki Dolenjskega lista .

Pavel Perc