Mesojedčev pogled na reševanje romske problematike

2.12.2020 | 12:20

Silvo Mesojedec (Foto: arhiv DL)

Silvo Mesojedec (Foto: arhiv DL)

Predsednik Regijske civilne iniciative Silvo Mesojedec je pokomentiral nedavni obisk državnega sekretarja in predsednika vladne delovne skupine za obravnavo romske problematike dr. Antona Olaja v MO Novo mesto. Njegovo pismo objavljamo v celoti:

MO Novo mesto je 30.11. obiskal državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve in predsednik vladne delovne skupine za obravnavo romske problematike dr. Anton Olaj. Sestal se je z županom Mestne občine Novo mesto Gregorjem Macedonijem. Delovni obisk sta zaključila v Krajevni skupnosti Bučna vas, kjer sta se sestala s predstavniki Sveta krajevne skupnosti, ki so predstavili konkretno problematiko sobivanja z Romi.

Kot je za medije povedal državni sekretar Anton Olaj, se je na srečanju s predstavniki občine podrobneje seznanil s stanjem romske problematike v novomeškem okolju, sestanek pa označil za izredno konstruktiven: »Ljudje imajo ustavno pravico do varnosti, zato so vsa naša prizadevanja usmerjena v to smer. Konkreten cilj, ki smo si ga zadali je, da bi več romskih otrok obiskovalo vrtce in šole, ter da rezultate tega merimo z dejanskimi podatki. Naš drugi cilj je uprt v zagotovitev, da bi bilo sobivanje z romsko skupnostjo za občane znosnejše.«

Vse lepo in prav, če se bo državna politika resnično lotila korenitih sprememb pri reševanju romske problematike. Vendar me določene stvari ob tem obisku motijo. Zamislil sem se nad besedami, da naj bi se s stanjem romske problematike v novomeškem okolju podrobneje seznanil. Saj je vendar bivši direktor novomeške policije in iz te vloge bi moral problematiko dobro poznati. Leta 2008 sva oba bila tudi gosta v oddaji Trenja, ki je bila namenjena ravno romski problematiki. Takrat je dr. Olaj nastopal v vlogi direktorja policije, jaz pa kot predsednik Regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike. Že takrat je dobro vedel v kakšnem težkem položaju so policisti na terenu pri reševanju romske problematike. Sedaj je stanje še slabše. In to ne zaradi policije. Le ta ima velike težave ravno zaradi nedelovanja ostalih institucij. Velikokrat so ob raznih intervencijah deležni brezobzirnih napadov s strani Romov. Upam si trditi, da je policija edina institucija, ki se na vso moč trudi izboljšati stanje. To pa ji ne uspeva zaradi socialne politike, neučinkovite kazenske politike itd.

Napovedi, da se država končno loti reševanja romske problematike, se je najbolj razveselil predstavnik krajevne skupnosti Bučna vas Matic Vidic, ki je na srečanju povedal, da si sami želijo sprememb, pri čemer je zagotavljanje varnosti izpostavil kot prednostni klic na pomoč: »Zelo težko je, ker se krajani na dnevni ravni ukvarjamo s svojo varnostjo in z varnostjo svojih najbližjih.« Pri tem je pohvalil sodelovanje z Mestno občino Novo mesto in Antonu Olaju predstavil težave, s katerimi se Krajevna skupnost Bučna vas sooča na dnevni ravni.

Sprašujem se, če bo čez 20 let kak predstavnik KS Bučna vas ravno tako izpostavil klic na pomoč. Dva mandata v letih od 2002 – 2010 sem bil podpredsednik KS Bučna vas. Na vso moč si je celoten svet KS takrat prizadeval, da bi politika prepoznala romsko problematiko kot resen problem. Zato mi takšna izjava predstavnika KS Bučna vas Matica Vidica deluje kot izjava nekoga, ki ne pozna globine problema in zgodovine prizadevanja KS Bučna vas, bodisi, da minulo delo predhodnikov podcenjuje in se spreneveda. Sodelovanje MO NM bi bilo dobro, ko bi prisluhnili oškodovancem s strani Romov. Tega pa žal ni.

Bil sem organizator vse dolenjskega protesta pred vlado na Gregorčičevi leta 2004, ko je svet KS Bučna vas neuspešno pozival pristojne k učinkovitim ukrepom. Na tem protestu sta se nam pridružila tudi takratna poslanca in predsednika svojih strank Zmago Jelinčič in sedanji predsednik vlade Janez Janša. Oba sta protestnikom spregovorila in še danes mi odzvanjajo besede Janeza Janše: »Če nam ne bodo prisluhnili, se bomo naslednjič zbrali v še večjem številu.» V jeseni je postal predsednik vlade. In nato leta 2012 drugič. Rezultati na področju reševanja romske problematike so tistim, ki se z njo soočamo, dobro znani. Zato upamo, da ima tokratna vlada resničen namen resno pristopiti k reševanju le te.

Župan Gregor Macedoni je po sestanku povedal nekaj ključnih sporočil tega zadnjega srečanja: »Vemo, da se na tem področju že veliko let pogovarjamo, zdaj pa je čas, da se od besed premaknemo k dejanjem. Pred nami so božično-novoletni prazniki, ki bodo najboljši pokazatelj premikov v morebitno pravo smer in predvsem, ali bo policija dejansko zagotovila varnost ljudi.

Seveda nikoli ni prepozno. Vendar je ogromno zamujenega. Se mi pa iz teh besed ponovno kaže nepoznavanje realnega videnja s strani župana. Z besedami, če bo policija dejansko zagotovila varnost ljudi, pravzaprav ponižuje delo policistov. Policisti se v skladu s svojimi možnostmi maksimalno trudijo. Tu bi pričakoval pohvalo vsaj dr. Olaja kot bivšega direktorja policije. Razen seveda, če ne ve, s kakšnimi težavami se policisti na terenu soočajo. Potem naj stopi med policiste na terenu in se seznani z njimi. Župan pa je s svojo strategijo urejanja Žabjaka - za moje pojme - nakopal še več težav okoliškim krajanom KS Bučna vas.

Po tem, ko je junija enajst županov iz regije z odprtim pismom predsedniku vlade opozorilo na težave pri integraciji romskega prebivalstva v JV delu Slovenije, je bila ustanovljena vladna delovna skupina za reševanje romske problematike s podskupinami na področjih vzgoje in izobraževanja, zaposlovanja in socialnih transferjev, kaznovalne politike ter urejanja prostora.

Ravno jaz sem županu Kočevja Vladimirju Prebiliču dal pobudo, da poveže župane skupaj in pozove vlado k sprejetju ukrepov za izboljšanje stanja. Bivši predsednik vlade Marjan Šarec se na njihovo pismo ni odzval. Zato je bil poziv poslan tudi novemu predsedniku vlade Janezu Janši. Verjamem, da je tudi mojih čez 40 elektronskih pošt z raznimi dopisi in obvestili tako predsednikoma države in vlade ter raznim ministrstvom, pripomoglo k ustanovitvi delovne skupine za obravnavo romske problematike.

Kot je povedal predsednik vladne delovne skupine za romsko problematiko Anton Olaj, naj bi slednja do 15. decembra vladi predstavila prvi sklop predlogov sprememb na področju reševanja romske problematike, pri čemer je poudaril, da so ukrepi zastavljeni tako, da se rezultati predlogov delovnih skupin pokažejo v realnem času, torej čimprej, kot je to mogoče.

Resnično me zanimajo ti ukrepi. Leta 2005 smo bili starši otrok na OŠ Bršljin označeni za nestrpne v širšem slovenskem območju, ko smo zahtevali prerazporeditev romskih otrok tudi na ostale šole v novomeški občini. Takratni minister za šolstvo Milan Zver je takrat zgolj zamenjal ravnatelja, saj so se ostale šole temu upirale. Šele čez nekaj let je lokalna skupnost popustila in ugodila tej zahtevi. Seveda je potrebno na področju izobraževanja nekaj storiti, saj je sramotno, da zgolj 1 odstotek romskih otrok konča osnovno šolo. Vendar temelj reševanja romske problematike bi morala biti njihova zaposlitev. Torej, da prenehajo živeti na račun socialne podpore in z nelegalnimi prihodki.

Dr. Olaj bo zame uspešen, v kolikor bo s svojim delovanjem pokazal rezultate, da je v naslednjih petih letih 50 odstotkov romskih otrok končalo osnovno šolo in se vsaj 30 odstotkov delovno sposobnim Romom zagotovilo delovno razmerje. To pa lahko doseže, če ne bo le policija opravljala svojega dela, marveč bodo k temu resno pristopile vse službe, je še zapisal Silvo Mesojedec.

Predsednik RCI Silvo Mesojedec

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava