Ljudje ob Kolpi: Anton Žlogar - duhovnik, prevajalec, pisatelj
1.12.2020 | 08:15
Rojen je bil 30. novembra 1850 v Bušinji vasi pri Metliki, umrl pa 5. oktobra 1931 v Novem mestu.
Starša Martin in Katarina, sicer rojena Šuklje, sta sina po osnovnošolski izobrazbi vpisala na gimnazijo v Ljubljani, ki jo je obiskoval v letih od 1865 do 1871, potem pa se je vpisal na teologijo, prav tako v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen 1874. leta.
Zatem se je odpravil v Gradec na študij filozofije, a ga je moral zaradi bolezni po prvem semestru opustiti. Leta 1877 leta je postal kaplan v Mokronog in tam ostal dve leti, nato pa je služboval pri Sv. Jakobu v Ljubljani. V letih od 1890 do 1894 je opravljal službo kurata v takratnih ljubljanskih zaporih na Ljubljanskem gradu, ob tem pa je še poučeval verouk na Srednji tehniški šoli. Leta 1894 so ga imenovali za župnika v Kranjski Gori, štiri leta pozneje pa je postal župnik in dekan v Šmartnem pri Litiji in leta 1906 kanonik v Novem mestu.
Ob delu v župniji je bil vedno vsestransko aktiven in vpet v družbenopolitično dogajanje v okolju, kjer je delal. Pisal je župnijsko kroniko Kranjske Gore in Šmartnega, leta 1886 pa postal tudi tajnik Ciril-Metodovega društva. V letih od 1887 do 1902 je bil urednik društvenega Vestnika, 20 let pa tudi upravnik šol Ciril-Metodove družbe. V letu 1894 je uvedel šolske sestre pri sv. Jakobu v Trstu in leto pozneje tudi v Velikovcu na Koroškem. Bil je soustanovitelj in voditelj Hranilnice v Kranjski Gori, v Podkorenu pa je vodil Kmetijsko družbo. V Kandiji, ki je danes del Novega mesta, je bil v letih od 1912 do 1920 načelnik Posojilnice, do začetka 1. svetovne vojne pa je bil tudi blagajnik Kmečke zveze za okraj Novo mesto.
V letih od 1909 do 1912 je bil tudi urednik Dolenjskih novic, takrat in tudi pozneje pa je napisal številne komentarje in politične članke – med drugim »Dolenjci, kaj nas uče ogrski Slovani« in »Ruski kmetje in boljševiki«.
V Kranjski Gori in Šmartnem je ustanovil amaterska gledališča, že kot kaplan je pisal tudi pesmi, pozneje pa veliko prevajal, pisal prozo, objavljal nekrologe in biografije, spisal pa je tudi več kot 100 pridig. V poznejših letih je preučeval zgodovino, predvsem cerkveno.
Objavljal je v Domačih vajah, Ljubljanskem zvonu in v drugih glasilih tistega časa. Prevajal je dela Goeteja, Schillerja, Mahlmanna, Burnsa, Eichendorffa, Körnerja, Steffensa … Kritiki so njegove pridiga ocenjevali kot vrhunske, njegov jezik pisanih del pa kot lep in dostopen ljudem. Objavljal je tudi članke podpisane s psevdonimi kot so Podgorjanski, Zvonov poročevalec, A.Ž. in Ž. A.
Boris Grabrijan
starejši najprej | novejši najprej
Komentarji (1)
1.12.2020Oceni vl
Poklon spominu na duhovnika Antona Žlogarja! Slovence je vzpodbujal k branju, ozaveščal kmete in še marsikaj, kar je napisano zgoraj. Take ljudi smo zelo potrebovali zlasti v 19. stoletju in začetku 20. in v tem času je Anton domačim ljudem dajal vse od sebe. (vika lozar)
DL: Portret tedna - Sašo Đukić
FranciD: Malo se je pa že ispel...
DL: Tatovi so se lotili vežice - Brez...
FranciD: Obvezno napisat ime zavarovalnice!
DL: Pri Slavku Barboriču - Gasilci obiskali...
pureber: Slavko, še na mnoga leta ti želim.
DL: Prenova dol. železnice - Začelo se je,...
miha: Pa da vidmo je reku ta slep. Se pravi...
Tajski boks: Zmagovito na Madžarskem, v...
miha: Kaj je boljši šport kik boks al...
Letošnja Kmetija snemana v drugem letnem času in v drugem kraju
sre, 27.3.2024
DL: Zvonil alarm, a kraje ni bilo; lahko bi ravnali drugače
tor, 26.3.2024
Z Urošem in Aljažem bodo vedno družina
čet, 28.3.2024
DL: Zahvala ekipi
sre, 27.3.2024
Mija Cerar, mamica 13 otrok: ''Vsak dan je eden v puberteti!''
sre, 27.3.2024