Ljudje ob Kolpi: Stanko Ceglar
29.11.2020 | 10:00
Stanislav Ceglar (tudi Stanko, Stanislaus, Stanley), duhovnik, klasični filolog, rojen 28. novembra 1915 v Križevski vasi (Metlika) in umrl 20. januarja 1994 v Hamiltonu v Kanadi.
Rojen v železničarski družini, ki pa je dala kar tri duhovnike. Po zgodnji očetovi smrti se je družina preselila v Stično kjer je Stanko obiskoval prve tri razrede šole, naslednja dva pa v zavodu na Rakovniku. Nižjo gimnazijo je med leti 1926-1931 obiskoval pri salezijancih v Veržeju.
Leta 1933 je vstopil v skupnost salezijancev in na Radni pri Sevnici zaključil višjo gimnazijo. Tri leta je delal kot vzgojitelj, nato pa je 1939 pričel šolanje na visoki teološki šoli na Rakovniku, ki ga je zaradi vojne nadaljeval v Italiji. V mestu Pinerol, dežela Piemont je bil leta 1943 ordiniran v duhovnika, nakar se vrne v Slovenijo. Ob koncu vojne odide z begunci na Koroško. Begunsko taborišče kmalu zapusti in že leta 1945 nadaljuje s študijem klasičnih jezikov v Firencah in sočasno dela kot vzgojitelj v tamkajšnjem zavodu salezijancev.
Leta 1947 dobi povabilo redovne skupnosti v ZDA in najprej postane kaplan v Laredu (Teksas), nato dela še na Kubi in v Dominikanski republiki. Leta 1953 se zaposli v vzgojnem zavodu v New Orleansu (Louisiana). V letih 1959-1967 dela kot učitelj klasičnih jezikov v Ipswich pri Bostonu. Leta 1971 na katoliški univerzi v Washingtonu zagovarja doktorsko tezo s področja srednjeveške filozofije. Piše številne razprave in si dopisuje s filozofi z vsega sveta.
Na povabilo brata Karla se preseli v Kanado in dela v slovenski župniji v Hamiltonu, Ontario, kjer je tudi učitelj v slovenski šoli in duhovnik v skupnosti sester sv. Jožefa. Z batom Karlom sodelujeta pri zbiranju gradiva o škofu Baragi (ki je bil kaplan v Metliki), izdajanju glasila izseljencev v angleškem in slovenskem jeziku in gradnji prostorov slovenske skupnosti Villa Slovenia.
Boris Grabrijan, KP Kolpa
starejši najprej | novejši najprej
Komentarji (1)
30.11.2020Oceni vl
Najbrž je bila druga vojna kriva, da je odšel v svet še en brihten človek, ki bi bil v Sloveniji še kako dobrodošel s svojim znanjem. Enako vedno trdim tudi za Friderika Barago, ki bi bil v naši deželici še kako v pomoč, pa je odšel tam daleč med indijance. (vika lozar)
DL: Portret tedna - Sašo Đukić
FranciD: Malo se je pa že ispel...
DL: Tatovi so se lotili vežice - Brez...
FranciD: Obvezno napisat ime zavarovalnice!
DL: Pri Slavku Barboriču - Gasilci obiskali...
pureber: Slavko, še na mnoga leta ti želim.
DL: Prenova dol. železnice - Začelo se je,...
miha: Pa da vidmo je reku ta slep. Se pravi...
Tajski boks: Zmagovito na Madžarskem, v...
miha: Kaj je boljši šport kik boks al...
Letošnja Kmetija snemana v drugem letnem času in v drugem kraju
sre, 27.3.2024
DL: Zvonil alarm, a kraje ni bilo; lahko bi ravnali drugače
tor, 26.3.2024
Z Urošem in Aljažem bodo vedno družina
čet, 28.3.2024
DL: Zahvala ekipi
sre, 27.3.2024
Mija Cerar, mamica 13 otrok: ''Vsak dan je eden v puberteti!''
sre, 27.3.2024