Ljudje ob Kolpi: Stanko Ceglar

29.11.2020 | 10:00

Bratje Ceglar: od leve proti desni Karel, Stanko, Ludvik.

Bratje Ceglar: od leve proti desni Karel, Stanko, Ludvik.

Stanislav Ceglar (tudi Stanko, Stanislaus, Stanley), duhovnik, klasični filolog, rojen 28. novembra 1915 v Križevski vasi (Metlika) in umrl 20. januarja 1994 v Hamiltonu v Kanadi.

Rojen v železničarski družini, ki pa je dala kar tri duhovnike. Po zgodnji očetovi smrti se je družina preselila v Stično kjer je Stanko obiskoval prve tri razrede šole, naslednja dva pa v zavodu na Rakovniku. Nižjo gimnazijo je med leti 1926-1931 obiskoval pri salezijancih v Veržeju.

Leta 1933 je vstopil v skupnost salezijancev in na Radni pri Sevnici zaključil višjo gimnazijo. Tri leta je delal kot vzgojitelj, nato pa je 1939 pričel šolanje na visoki teološki šoli na Rakovniku, ki ga je zaradi vojne nadaljeval v Italiji. V mestu Pinerol, dežela Piemont je bil leta 1943 ordiniran v duhovnika, nakar se vrne v Slovenijo. Ob koncu vojne odide z begunci na Koroško. Begunsko taborišče kmalu zapusti in že leta 1945 nadaljuje s študijem klasičnih jezikov v Firencah in sočasno dela kot vzgojitelj v tamkajšnjem zavodu salezijancev.

Leta 1947 dobi povabilo redovne skupnosti v ZDA in najprej postane kaplan v Laredu (Teksas), nato dela še na Kubi in v Dominikanski republiki. Leta 1953 se zaposli v vzgojnem zavodu v New Orleansu (Louisiana). V letih 1959-1967 dela kot učitelj klasičnih jezikov v Ipswich pri Bostonu. Leta 1971 na katoliški univerzi v Washingtonu zagovarja doktorsko tezo s področja srednjeveške filozofije. Piše številne razprave in si dopisuje s filozofi z vsega sveta.

Na povabilo brata Karla se preseli v Kanado in dela v slovenski župniji v Hamiltonu, Ontario, kjer je tudi učitelj v slovenski šoli in duhovnik v skupnosti sester sv. Jožefa. Z batom Karlom sodelujeta pri zbiranju gradiva o škofu Baragi (ki je bil kaplan v Metliki), izdajanju glasila izseljencev v angleškem in slovenskem jeziku in gradnji prostorov slovenske skupnosti Villa Slovenia.

Boris Grabrijan, KP Kolpa

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

30.11.2020Oceni vl 

Najbrž je bila druga vojna kriva, da je odšel v svet še en brihten človek, ki bi bil v Sloveniji še kako dobrodošel s svojim znanjem. Enako vedno trdim tudi za Friderika Barago, ki bi bil v naši deželici še kako v pomoč, pa je odšel tam daleč med indijance. (vika lozar)

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava