Epidemija povzroča vse večjo stisko otrok. Poziv psihologov k ukrepanju!

24.11.2020 | 09:40

Ilustrativna fotografija (Foto: Pixabay)

Ilustrativna fotografija (Foto: Pixabay)

Slovenski psihologi pozivajo odgovorne, da poiščejo rešitve za ureditev razmer. Otroci so namreč v vse večjih psihosocialnih stiskah. In rešitve, menijo, morajo upoštevati predvsem potrebe otrok in mladostnikov, saj je breme, ki ga v epidemiji nosijo otroci, večje, kot si mislimo. To namreč potrjujejo tudi rezultati različnih raziskav.

Slovenski psihologi vrsto pristojnih in odgovornih ministrstev ter drugih institucij pozivajo, da pri sprejemanju odločitev o načinih obvladovanja epidemije upoštevajo tudi znanstvena in strokovna spoznanja o psihosocialnih posledicah epidemije na otroke in mladostnike. "Zavedamo se, da je iskanje optimalnih rešitev v dani situaciji izjemno zahtevno, da je neznank mnogo in da so časovni pritiski veliki. A posledice večtedenskega ali celo večmesečnega omejevanja življenj otrok in mladostnikov so nepredstavljive in njihovo preprečevanje mora biti ena od prioritet," pravijo psihologi in poudarjajo, da lahko že delno obiskovanje vrtca, šole ali univerze izjemno prispeva k blaženju dolgoročnih posledic, ki jih bodo otroci in mladostniki čutili še leta.

Psihologi poudarjajo, da je v zadnjem času objavljenih vse več študij in dokumentov, ki zaskrbljenost podkrepljujejo z empiričnimi podatki. V različnih okoljih otroci in mladostniki oziroma njihovi starši poročajo o težavah v psihosocialnem delovanju: občutkih osamljenosti, zaskrbljenosti, simptomih anksioznosti in depresivnosti, specifičnih strahovih, vezanih na zdravje, smrt, ekonomski status družine in šolanje, razdražljivosti, motnjah spanja in teka, kronični utrujenosti, še posebej zaskrbljujoča pa so nekatera poročila o povečevanju samomorilnosti pri mladostnikih. Otroci in mladostniki lahko nase prevzemajo tudi strah, krivdo in odgovornost za obolevanje in smrt starejših ali drugače ranljivih družinskih članov, zato je zelo pomembna tudi pazljiva javna in družinska komunikacija o omejevalnih ukrepih.

Sistematičnih podatkov o spremembah v psihosocialnem funkcioniranju slovenskih otrok in mladostnikov v času prvega vala epidemije in po njem sicer še ni na voljo, a poročila domačih nevladnih organizacij, svetovalnih delavcev v vrtcih in šolah ter izkušnje klinično-psihološke prakse potrjujejo znanstvene ugotovitve iz tujine in kažejo, da je breme epidemije covid-19 za otroke in mladostnike zelo veliko. Zaradi pomanjkanja osnovnih življenjskih dobrin in neustreznih pogojev bivanja so še posebej ogroženi otroci, ki živijo v revščini. Teh je bilo po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije že pred epidemijo več kot 45.000. Dejavniki tveganja se pri njih praviloma seštevajo, zato je pomen vrtca in šole kot varovalnega dejavnika pri njih še večji kot pri njihovih vrstnikih.

"Menimo, da bi bilo za zdravje in razvoj otrok in mladostnikov izrednega pomena, da se v algoritme odločanja o ukrepih za preprečevanje širjenja virusa vključijo vse navedene informacije, poiščejo pa se rešitve, ki bi omogočile vsaj delno prisotnost v šolah in vrtcih za vse otroke in mladostnike. To bi jim omogočilo dostop do pedagoškega procesa ter vseh ostalih koristi bivanja v šolski skupnosti," izpostavljajo slovenski psihologi v pozivu, ki so ga podpisali predstavniki psihološke stroke dr. Andreja Mikuž, predsednica Sekcije za otroško in mladostniško klinično psihologijo Zbornice kliničnih psihologov Slovenije, doc. dr. Jana Kodrič, predsednica Strokovnega sveta Zbornice kliničnih psihologov Slovenije, izr. prof. dr. Bojan Musil, predstojnik Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, prof. dr. Matija Svetina, predstojnik Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter prof. dr. Mojca Juriševič, predsednica Sekcije psihologov v vzgoji in izobraževanju pri Društvu psihologov Slovenije.

Pregled nekaterih psihosocialnih posledic dolgotrajnega omejevanja življenja otrok in mladostnikov

Poslabšanje kakovosti odnosov v družini

Zdravstvena in ekonomska tveganja, delo od doma ter hkratna skrb za predšolske otroke in/ali podpora pri šolanju na domu so dejavniki, ki pomembno otežujejo starševstvo in neugodno vplivajo na kakovost medosebnih odnosov v družini.

Večje tveganje za nasilje v družini

S pritiski na starše se stopnjuje tudi tveganje za vse vrste nasilja v družini. Prihaja do poglabljanja stisk otrok, še posebej tistih, ki živijo v družinah s konfliktnimi medosebnimi odnosi ter z družinskimi člani z duševnimi motnjami in z boleznimi odvisnostmi.

Negativni učinki večje uporabe elektronskih medijev

Učenje doma je v veliki meri načrtovano preko informacijsko-komunikacijske tehnologije. Zmožnost večine otrok in mladostnikov za samonadzor pri času in načinu uporabe različnih elektronskih medijev je šibka, pretirana raba pa ima dokazano neugodne učinke na kognitivne funkcije, spanje, razpoloženje ter pogostost gibalne dejavnosti in proste igre.

Povečano tveganje za spletno nasilje in zlorabe

Dodaten dejavnik tveganja ob nenadzorovani rabi elektronskih medijev je izpostavljenost medvrstniškemu nasilju ter nevarnosti zlorabe otrok na spletu. Starševski nadzor je na tem področju sicer bistven, vendar ne zadosten. Šole, pogosto v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, s preventivnimi programi in ciljnim svetovanjem pomembno prispevajo k samozaščitnemu ravnanju otrok in dopolnjujejo starševski nadzor.

Premalo proste igre in gibanja

Zdrav življenjski slog, ki je pomemben zaščitni dejavnik, vključuje poleg kakovostne prehrane dovolj pogosto in kakovostno gibanje, tudi na prostem, ter dovolj spanja. Pogosto spregledana, a izrednega pomena za otrokov razvoj in učenje, je tudi zadostna količina proste igre, z vrstniki in samostojno. Vse to otrokom omogoča struktura šolskega dneva ali dneva v vrtcu. Zaradi svojih razvojnih značilnosti otroci in mladostniki brez zunanjega okvirja, ki ga dajeta šola in vrtec, kljub trudu staršev, ki imajo še druge zadolžitve ali delo zunaj doma, tovrstnih rutin ne morejo vzdrževati.

Manjša učinkovitost učenja

Učinkovitega samostojnega učenja doma so daljše obdobje zmožni le redki učenci in dijaki. Poleg samega poučevanja je za uspešno učenje namreč bistveno sodelovanje z vrstniki in pedagoškimi delavci, ki je pomemben motivator in pospeševalec učenja. To velja za vse otroke, še bolj pa za tiste, ki so vključeni v programe zgodnje obravnave, in za učence ter mladostnike s posebnimi potrebami, ki se šolajo v prilagojenih programih ter v programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Pri njih je za napredek ključno izvajanje individualiziranega programa in kontinuirana podpora strokovnjakov otroku in družini.

Izključenost iz vrstniških skupin

Za otroke in mladostnike je čas, ki ga preživijo zunaj družine, enako pomemben za učenje in zdrav razvoj kot čas, ki ga preživijo v družini. Vključenost v vrstniško skupino in medvrstniška podpora sta dva od najpomembnejših dejavnikov, ki varovalno vplivajo na razvoj in duševno zdravje.

Pomanjkanje podpore odraslih izven družine

V šolskem in drugih okoljih zunaj družine imajo otroci in mladostniki priložnost za vzpostavljanje odnosov z zaupanja vrednimi odraslimi osebami, ki niso njihovi družinski člani. Vse to so nezamenljive priložnosti za socialno učenje, za otroke iz obremenilnih družinskih okolij pa možnost za zaščito in podporo, kadar so doma ogroženi oziroma v stiski.

Otežen dostop do svetovalnih služb in strokovne pomoči

Izjemnega pomena je tudi dostopnost do storitev svetovalnih služb ter različnih oblik dodatne strokovne pomoči. Prepoznavanje in pristopanje k otrokom in družinam v stiski je na daljavo oteženo; ključno je, da imajo strokovni delavci z otroki in mladostniki vsaj deloma tudi neposreden stik.

Otežen dostop do služb s področja duševnega zdravja

Za tiste otroke in mladostnike, ki v času epidemije doživljajo težje ali celo neobvladljive stiske, in tiste, ki so že pred epidemijo potrebovali storitve služb s področja duševnega zdravja, pa je pomembno, da te delujejo v največji možni meri. Pridružujemo se pobudi specialistov otroške in mladostniške psihiatrije, da se intenzivno iščejo možnosti, kako ohraniti delovanje služb v vseh treh sektorjih - zdravstvu, šolstvu in socialnem varstvu.

Stresen povratek po daljši prekinitvi za otroke z razvojnimi motnjami

Čeprav je bilo doživljanje ukrepov samoizolacije v nekaterih vidikih pozitivno za nekatere otroke in mladostnike z razvojnimi motnjami, kot sta motnja avtističnega spektra in motnja aktivnosti in pozornosti, pa so zanje obremenilne večkratne spremembe v rutinah, pa tudi povratek v šolo in socialne skupine po daljšem obdobju brez izzivov, ki jih zanje predstavljata druženje in učenje skupaj z drugimi.

R.M.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava