DL: Leseno pisalo, ki »posadi« drevo

23.11.2020 | 08:45

Tina Turk

Klečet - Med mladimi je veliko takih, ki želijo aktivno prispevati k ohranjanju okolja. Če je v njih še kaj podjetniškega duha, se rodijo zanimive podjetniške ideje, ki pomagajo zmanjševati okoljske probleme današnje družbe. Med njimi je 21-letna študentka ekonomije Tina Turk iz Klečeta v občini Žužemberk, ki je zasnovala trajnostno blagovno znamko Skripsi. Njena osnovna ideja je, da kupci Skripsija dobijo ne le lično leseno pisalo, ampak se v njihovem imenu posadi tudi drevo.

Tina Turk je od mladih let zavezana okolju. Spominja se, da je že kot otrok pobirala smeti, ki jih je našla v naravi, zaznamovala pa jo je tudi njena podjetniška družina. »Oče je odprl podjetje Žaga Turk že pred 25 leti, pred mojim rojstvom. Tako sem ves čas rasla s podjetjem, lani pa sem se tudi sama začela bolj posvečati podjetništvu. Od nekdaj sem imela rada les in pisala. Razmišljala sem, kaj bi na domači žagi še lahko naredili iz lesa, in prišla do ideje trajnostnega lesenega pisala. Poimenovala sem ga Skripsi,« pove Tina in doda, da ime izvira iz latinščine (scribere = pisati), ki se jo je učila v klasični gimnaziji. S Skripsijem se je prijavila na podjetniško tekmovanje Popri in aprila lani zmagala v kategoriji študentov. To ji je dalo potrditev, da je ideja dobra, in zagon, da nadaljuje njeno uresničitev. »V pol leta sem razvila idejo, da je bila primerna za trg. Najprej na papirju, izdelek pa je bilo treba tudi narediti. Pri tem mi je pomagala družina, morali smo najti pravi stroj za struženje in graviranje, saj se prej s struženjem sploh nismo ukvarjali. Decembra pa sem že imela prve svinčnike.«

Do vse več prepoznavnosti

Takoj potem je začela postavljati spletno trgovino in ravno v času njenega odprtja je bila razglašena epidemija koronavirusne bolezni. Morala bi začeti oglaševati, se udeleževati sejmov, dogodkov, pa se je vse ustavilo, se spominja Tina: »Vse se je zapiralo, jaz pa sem prišla na trg z novo podjetniško idejo. Ni mi bilo lahko. Vsi so strašili, da bo recesija, da se bo odpuščalo, da bodo ljudje manj kupovali, mislila sem si, da od moje ideje ne bo nič.« V novih razmerah je bila prisiljena zmanjšati potrebno vlaganje v oglaševanje, vendar je vztrajala na poti in še aktivneje nastopala na družbenih omrežjih, kjer je zasledila razpis #OkvirPomoči in se nanj prijavila. Razpis so z namenom pomagati malim lokalnim podjetnikom pri blaženju posledicah koronakrize s partnerji zasnovali v NLB. S sodelovanjem v projektu pa je tudi Tina dobila brezplačni oglasni prostor in s tem priložnost, da bo širši krog potencialnih kupcev izvedel o njenih Skripsijih. »Zame, ki sem šele na začetku, je to zelo pomembno. Lahko rečem, da se rezultati vidijo, ne vem sicer, koliko zaradi oglaševanja v #OkvirPomoči in koliko zaradi drugih aktivnosti, a vendarle Skripsiji se prodajajo,« je zadovoljna Tina.

Skripsi

Zelena zgodba

Njena začetna ideja je bil leseni kemični svinčnik brez odpadkov oziroma »zero waste«, vendar je, ko je začela raziskovati, ugotovila, da je težko dobiti vložek iz biorazgradljivega materiala, prav tako ekološko črnilo. Les in kovina sta z okoljskega vidika sprejemljiva, vendar ji to ni bilo dovolj. »Nisem želela izdelka, ki se prodaja v velikih količinah, ampak to, da ima nekaj več, da je nekaj posebnega. Iskala sem nekaj, da ga naredim še bolj trajnostnega.« »Očetov hobi je sajenje dreves, in to sem nekako povezala v podjetniško idejo. Odločila sem se, da bomo za vsak svinčnik posadili drevo, in okoli tega sem zgradila celovito zeleno zgodbo. To je dodana vrednost svinčnika Skripsi. Da ni samo klasično darilo, ampak z nakupom narediš nekaj dobrega za okolje.« Drevesa, konkretno smreke, Tina z družino sadi na treh lokacijah, lastnik svinčnika pa ob nakupu dobi geografske koordinate lokacije svojega drevesa in tako ostane povezan z njim. Ena od Tininih idej je, da se koordinate vgravirajo na svinčnik. »Kupec lahko svoje drevo tudi obišče, saj želimo biti povsem transparentni,« je odločna Tina. Tinina podjetniška ideja ima tudi druge trajnostne vidike. Les, ki ga uporablja, so pravzaprav ostanki iz žage družinskega podjetja, saj so za pisala dovolj že majhni koščki lesa. Odpadki, ki ostanejo po izdelavi pisal, pa gredo v biomaso. »Proizvodnja lesenih delov svinčnikov je tako pravzaprav brez odpadkov,« ponosno pove. Uporablja le slovenski les, češnjo in javor, ki sta za pisala najprimernejša, s tem pa se podpira lokalno gozdarstvo.

Članek je bil objavljen v 35.številki Dolenjskega lista, 27.avgusta 2020.

A.P.