DL: Veter podrl dragocena kozolca

22.11.2020 | 10:00

Od kozolca na Steklasovi domačiji ni ostalo veliko.

Od kozolca na Steklasovi domačiji ni ostalo veliko.

Veter je podrl zadnji del Lukatovega toplarja, ki je eden najstarejših kozolcev pri nas.

Veter je podrl zadnji del Lukatovega toplarja, ki je eden najstarejših kozolcev pri nas.

Šentrupert - Na nekaterih koncih države so se pretekli teden razbesnela neurja z močnimi nalivi in vetrom. Ta je pustošil tudi po občini Šentrupert, kjer je podiral drevesa, odkrival strehe hiš in med drugim poškodoval dva kozolca. Kot pravijo občani, kaj takšnega ne pomnijo že dolgo časa.

Močan veter je povsem uničil zadnji del Lukatovega toplarja v Deželi kozolcev. Ob našem obisku so bile posledice neurja lepo vidne. Na lastne oči smo se lahko prepričali, kakšno moč ima narava, kajti zadnji del kozolca je bil povsem na tleh. Veter je kar izruval stebre in jih prevrnil. Ko smo odhajali, smo še opazili, da je s strehe Žmavčevega kozolca na tla pometalo nekaj kosov kritine.

Lukatov toplar je eden najstarejših kozolcev v Sloveniji, postavili so ga daljnega leta 1795. Ponaša se z nazivom kulturni spomenik lokalnega pomena, v Deželo kozolcev so ga pripeljali z bližnjega Trstenika in je edini od vseh tam postavljenih kozolcev, ki je prekrit s slamo. Širok je šest, dolg devet, visok pa dobrih osem metrov. Njegova posebnost je, da ni zbit skupaj z žeblji, temveč s klini oz. mozniki iz drenovega lesa, ki velja za izjemno zdrav in trden les.

Kot povedo domačini, je v ponedeljek popoldan najprej nekajkrat močno zagrmelo, potem se je silovito ulilo, med dežjem je padala tudi toča, vmes pa je nekajkrat sunkovito zapihalo. Župan Andrej Martin Kostelec je bil takrat še na občini in ni pričakoval, da se bo zgodilo kaj takšnega. A kmalu so ga občani poklicali, da se je zrušil del 225 let starega kozolca. Kot pravi Kostelec, ga bodo skušali čim hitreje obnoviti in mu povrniti prvotni videz. »Vsi objekti v Deželi kozolcev so zavarovani in čakamo, da se zaključijo zavarovalniški postopki. Takoj zatem bomo objavili razpis za izbiro izvajalca, da bo popravil, kar je bilo v neurju uničeno. Upam, da bomo našli nekoga, kajti ni jih namreč veliko, ki še znajo streho prekriti s slamo,« pravi Kostelec.

Sunki vetra so bili usodni tudi za kozolec na Steklasovi domačiji v bližnjem Prelesju. Od njega ni ostalo praktično nič, pod zrušenimi deli pa smo tudi opazili nakladalko, ki jo je uničilo. Zanimivo, da so kozolec sicer nameravali prestaviti v Deželo kozolcev, ki je prvi muzej na prostem s kozolci, a ti načrti so zdaj padli v vodo. »Načrtovali smo, da bi ga prestavili že junija oz. julija. Dogovorjeni smo bili z domačim tesarjem in gasilci, da bi pomagali, vendar smo od Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvedeli, da ga ne smemo premikati, dokler niso izpolnjeni vsi pogoji,« pravi Kostelec, ki je ob tem še dodal, da so na Upravno enoto Trebnje vložili vlogo za njegovo prestavitev na novo lokacijo. Pod njim so tam načrtovali urediti tudi nekakšen muzej v spomin na znanega rojaka Ivana Steklaso. Žal jim je narava prekrižala načrte.

Članek je bil objavljen 27. avgusta v Dolenjskem listu.

Besedilo in fotografiji: Rok Nose

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava