DL: Kmetija Alojza Brdnika : Krave so v ekološki, biki pa v konvencionalni reji

21.11.2020 | 14:30

 Majda skrbi za goste, Alojz pa za živino.

Alojzovi bikci so genetsko brezrožni.

Rajhenav - Univ. dipl. inž. kmetijstva Alojz Brdnik kmetuje na Kočevskem že 24 let, zadnja štiri leta pa ima na svoji kmetiji v Rajhenavu tudi ekološki način kmetovanja. Pogoje za ekološko kmetovanje je imel pravzaprav že od samega začetka, a se je lahko vanj vključil šele, ko so mu na kmetijskem ministrstvu dovolili izjemo.

»Izjema so bodoči bikci plemenjaki, ki morajo imeti po pravilniku rejskega programa in mednarodne organizacije za kontrolo proizvodnosti živali ICAR najmanj 1100 oziroma 1200 kg prirasta, kar pa ni mogoče oziroma je zelo težko doseči v ekološkem kmetovanju, še posebno v takšnih razmerah,« pojasnjuje Alojz. Zato, kot pravi, bikci spadajo pod konvencionalno rejo, krave skupaj s teleti na paši, pa v ekološko.

Še vedno čistijo

Na kmetiji v nekdanji kočevarski vasi sredi Kočevskega roga, ki je pred izselitvijo kočevskih Nemcev v začetku druge svetovne vojne štela 250 prebivalcev, danes pa sta Alojz in njegova žena Majda edina prebivalca, Alojz gospodari od leta 1996, ko je od sklada kmetijskih zemljišč v najem vzel kar 167 hektarjev zemljišč, v glavnem travnikov in delno zaraščenih pašnikov. Ko je prišel, je najprej začel čistiti nekdanje travnike in njive, ki so se v 55 letih, odkar je bilo območje vasi Rajhenav zapuščeno – o obstoju vasi danes priča smo stebriček nekdanje vaške cerkve, zarasle. Površine čistijo tudi danes. »Da bi čim več krme pridelali tu in čim manj v Dolenji vas,« pravi Alojz. Sedaj namreč za 200 do 300 bal od skupno 1800 bal, kolikor potrebujejo krme za zimo, pokosijo doma, vse drugo pa v Dolenji vasi. Na Ribniškem pokosijo na leto od 150 do 200 hektarjev, je pa težava v tem, ker so na dolenjevaškem polju vsa zemljišča v zasebni lasti, razdrobljena, pridelek pa slabši, ker zemljišča niso pognojena oziroma so slabe kakovosti tudi zato, ker so površine dostikrat poplavljene. »Iz Dolenje vasi sušimo samo prvo košnjo, ostale siliramo,« pravi in dodaja, da v Rajhenavu prvo kosijo, drugo pa popasejo krave.

Telijo v hlevu

Živali imajo na paši od začetka maja do konca oktobra. »Krave gredo na pašo, ko imajo mesec dni stara teleta,« pravi Alojz Brdnik. Telitveno sezono imajo sicer od druge polovice februarja in živali pred 1. majem ne gredo na pašo. Tiste, ki s telitvijo zamujajo, gredo na pašo še kasneje. Teleta so zato že toliko večja, ko gredo ven, in kar je zelo pomembno, ker krave ne telijo zunaj, za njimi na travnikih ne ostanejo posteljice. Zato pa tudi, čeprav kmetujejo na območju medveda, ki ga tudi pogosto vidijo, z zvermi nimajo toliko težav. Več jih imajo z divjadjo, ki žico, s katero je Alojz ogradil celotno kmetijo, za kar je porabil dvakrat po 25 kilometrov žice pod napetostjo, preskoči. A, kot pravi Alojz, se zavedajo, da je bila divjad tu pred njimi in da bo tudi ostala. Sicer pa je, kot ugotavlja, divjadi danes tudi neprimerno manj, kot pred 20 leti.

Začeli s prašiči

»Začeli smo s prašiči in uslužnostno pašo telic,« pravi o svojih začetkih kmetovanja v Rajhenavu. Že kmalu pa so nabavili kar nekaj krav, ki so jih sprva imeli še v hlevu, v katerem je imela nekdanja JLA nazadnje 84 bikov, ki so jih redili za potrebe vojaške ekonomije. Vojska je v Rajhenavu tudi podrla še vse drugo, kar se ni v letih, ko je opuščena vas propadala, samo podrlo.

Alojz je nato leta 2007 postavil nov hlev za 60 krav, bike in 40 glav mlade živine. »Namesto 110, smo vanj spravili 140 glav živine,« pravi in dodaja, da so leta 2017 hlev podaljšali še za 10 metrov, leta 2018 pa so postavili še zalogovnik za 300 kubičnih metrov vode, tako da je imajo zdaj skupno na voljo 550 kubičnih metrov. Lani so rekonstruirali še gnojišče, ki je bilo tehnološko neustrezno, za letos pa načrtujejo ureditev klavnice. »Vmes smo v preteklih letih že naredili razsekovalnico in hladilnico,« pravi in dodaja, da bodo imeli klavnico za lastne potrebe.

Vzrejališče bikcev

Alojz ima sedaj 220 glav goveje živine, tri kobile, žrebeta in 12 oslov. »Čez zimo ostane 170 glav živine ter konji in osli,« pravi. Žrebeta čez zimo pokoljejo za meso, kobile so breje in ostanejo, že v jeseni pa tudi prodajo za pleme vse teličke, ki jih ne mislijo obdržati. »Bikci pa ostanejo doma, ker imamo vzrejališče mladih bikcev,« pravi in dodaja, da imajo vzrejališče, ki je eno od treh tovrstnih v državi – drugi dve sta še v Logatcu in Novi Gorici – samo za svojo čredo. »Pri nas je osnovna čreda 100 komadov, v Logatcu 35, vse ostale pa so manjše,« pravi.

Zato, da imajo dovolj veliko genetsko pestrost, morajo bike plemenjake za svojo čredo uvažati iz tujine. »Uvažamo genetsko brezrožne bike iz Nemčije, čeprav je to sicer francoska pasma limuzin,« pravi. Za lastno čredo imajo trenutno tri plemenjake, vsi so iz Nemčije. Eden od njih je na 58. mestu na ranglisti med 3000 plemenjaki.

»Povpraševanje po živalih ženskega spola je vedno večje, tako da imamo odstavljene teličke že rezervirane za dve leti, pa tudi bikov imamo danes že šest rezerviranih za naslednje leto,« pravi. Tiste bikce, ki so zajeti v lastni test, kar pomeni, da preverijo, koliko so sposobni sami rasti, lahko obdržijo kot plemenjake, vse druge pa spitajo, zakoljejo in meso prodajo. Bikce, ki so v vzrejališču, tehtajo vsakih 28 dni (lastni test) in ko dosežejo starost leto dni, jih licencirajo, pregledajo kri in prodajo kot bodoče plemenjake. »Lastno vzrejališče in bikce, ki imajo pregledano kri, prodamo okoli 15. maja,« pravi.

Vzrejališče imajo registrirano od leta 2008. V desetih letih, to je do leta 2018, so prodali 200 mladih plemenjakov po celi Sloveniji, pa tudi na Slovaško, Madžarsko in Hrvaško.

Trenutno imajo na kmetiji vso živino pasme limuzin, nameravajo pa, kot pravi Alojz, nabaviti še do deset živali pasme angus. »Zato, da jih bomo imeli za svoje goste in stranke, ki poznajo zorjeno meso,« pravi o bolj mastni pasmi angus, katere meso je zato odlično za zorenje. Na kmetiji, na kateri imajo zaposlenega enega delavca, ki pomaga Alojzu, se namreč ukvarjajo tudi s turizmom, skrb za to pa je v rokah Alojzove žene.

Življenje na kmetiji

Kot pravi Majda, na kmetiji ne pomaga veliko. »Da mi ni dolgčas, se ukvarjam s turizmom,« pravi malo v šali, malo zares. Že od leta 2006 imajo na kmetiji obiskovalce. Sprva so ti prihajali na oglede kmetije z avtobusi. »Imeli smo po 20 avtobusov na leto,« pravi in dodaja, da lahko od leta 2016, ko so registrirali dopolnilno dejavnost, obiskovalci pri njih tudi prespijo.

V hiši so uredili devet prenočišč, imajo pa tudi prostor za kampiranje in piknike. »Kampirati prihajajo predvsem tujci. Zelo veliko gostov je Nizozemcev, Belgijcev, Francozov in Nemcev, prihajajo pa tudi iz Tajvana, Japonske, Singapurja, Aljaske, Amerike, Kanade in Mehike,« pravi. Gostom, ki jih na kmetiji sprejemajo od aprila do konca oktobra, postreže samo z domačo hrano in zelenjavo, ki jo sama pridela. »Njive nimamo, je pa vrt velik kot njiva,« še pravi Majda, katere glavno opravilo je sicer poleg običajnih gospodinjskih del, ukvarjanja z gosti in dela na vrtu tudi skrb za to, da je okolica njihove hiše, obeh kozolcev za sprejeme večjih skupin, kot tudi drugih površin za obiskovalce ter kmetije nasploh, vedno lepo urejena.

Članek je bil objavljen 27. avgusta v Dolenjskem listu.

Besedilo in fotografije: M. Leskovšek Svete