Tu je dan reformacije – 31.oktober

31.10.2020 | 07:00

Dalmatinova Biblija iz Valvasorjeve knjižnice v Krškem (Foto: B. B., arhiv DL)

Od nastanka krščanstva v Evropi, ki se je bliskovito širilo, si je rimsko-katoliška Cerkev v stoletjih podredila vso versko, politično in kulturno oblast. Na račun neukih ljudi si je nagrabila ogromno bogastvo, njihovo življenje ni bilo skromno in živeli niso nič kaj »po božjih zapovedih«.

Cerkvene obrede oziroma maše so opravljali v latinskem jeziku in tudi Sveto pismo, ki je bilo napisano v latinščini, so si razlagali po svoje. Seveda ljudje niso razumeli in prvi, ki se je temu uprl, je bil že v 14. stoletju Čeh Jan Hus. Zaradi njegovega prepričanja so ga sežgali na grmadi.

Kljub temu so izobraženi in napredni duhovniki vedno glasneje zahtevali, da se maše opravljajo v jeziku naroda. 31.oktobra 1517 je v ranem jutru ljudi v mestu Wittenberg v Nemčiji zajelo razburjenje in neobičajno vznemirjenje. Na vratih grajske cerkve so zagledali 95 tez, ki jih je obesil teolog, menih in pesnik Martin Luther. V njih so bile zahteve po prenovi rimsko-katoliške cerkve . Zahteval je skromnost, branje bogoslužja in pridig ter Svetega pisma v materinem jeziku, da bodo ljudje razumeli in to obsežno berilo tudi sami brali. Ena od zahtev je bila tudi konec čaščenja svetnikov in relikvij. Namreč, če je bil nekdo obsojen za neko dejanje, ni bil kaznovan, če je kupil relikvijo, seveda za primeren denar. Vse več ljudi se je tem prepričanju zahtevam pridružilo in tako je nastalo vsesplošno versko, politično in kulturno gibanje – reformacija. S tem pa je prišlo do razkola v cerkvi, ki se je razdelila na dva dela - na rimsko-katoliško in luteransko.

Rimsko-katoliška cerkev ni stala križem rok, začela je preganjati reformatorje, zahtevala je, da se vrnejo nazaj, njihove knjige so sežigali. Vsled temu je reformacija v 17. stoletju tudi zamrla. Vendar je to obdobje vseeno prineslo nekaj dobrega - večjo pismenost, Cerkev ni več prodajala relikvij in tudi Sveto pismo je bilo večinoma napisano v materinem jeziku.

To gibanje se je razširilo po vsej Evropi in seveda tudi pri nas. Še zlasti pomembno je bilo pri nas, saj smo Slovenci dobili prvo knjigo v materinem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo - Katekizem. S tem je Primož Trubar leta 1550 postavil temelje slovenskemu knjižnemu jeziku in jih podkrepil še z Abecednikom. Obe knjigi sta bili napisani z gotskimi črkami.

S pomočjo koprskega škofa Vergerija je leta 1555 vnovič izdal prvi slovenski knjigi Catechismus in Abecedarium – tokrat v latinici. Potem pa sta bila tu še prevod Svetega pisma, ki ga je spisal Jurij Dalmatin in prva slovenska slovnica Zimske urice Sebastijana Krelja in Adama Bohoriča.

Slovenski reformatorji-protestanti so pravzaprav zaslužni, da smo postali narod kulture in tiskane besede in tako so nas uvrstili na zemljevid evropskih narodov. V svoji prvi tiskani knjigi nas je Trubar poimenoval Slovenci in tako smo dobili tudi ime naroda. Zaradi ustrahovanja je protestantizem počasi izginil. Pri nas se je ohranil le še v Prekmurju, a je za Slovence ustvaril temelje slovenske književnosti in pogoje za razvoj slovenskega narodnega gibanja.

Po Evropi je 31. oktober priznan kot Dan reformacije, pri nas pa je bil leta 1992 proglašen tudi za državni praznik in dela prost dan.

Emilijana Crgol