DL - Gregor Štemberger: Vino je živa stvar in nikoli končana zgodba

25.10.2020 | 11:40

Oče in sin, Vinko in Gregor Štemberger iz Šentjerneja, si lahko upravičeno z veseljem nazdravita s svojim cvičkom! (Foto: L. M.)

Letos so vinogradniki svoja najboljša vina znova poslali na 46. odprto državno ocenjevanje vin – Vino Slovenija Gornja Radgona. Tudi z našega območja so bili med njimi in najuspešnejše je bilo Vinogradništvo-kletarstvo Gregor Štemberger iz Šentjerneja. Poleg naziva šampion za cviček PTP (2019) je prejelo še štiri zlate medalje za penino kraljevina brut nature (2016), šentjernejsko penino (2017), modro frankinjo (2018) in sivi pinot (2017).

Gre za nov in pomemben uspeh družine Štemberger, ki se že vrsto let profesionalno ukvarja z vinogradništvom in ima za svoje vino blagovno znamko. Na ocenjevanju v Gornji Radgoni je stalno prisotna z različnimi vini in peninami, modro frankinjo, sivim pinotom, predikatnimi vini in cvički. Prejela je že dve veliki zlati medalji in več zlatih medalj. Tudi za cviček se lahko pohvali z zlato medaljo, letošnji pa je bil od vseh najboljši, kar zelo veseli gospodarja Gregorja Štembergerja, dobrega pridelovalca in poznavalca vin ter degustatorja, ki je pred tremi leti nosil tudi krono kralja cvička.

Je torej vaš letošnji cviček najboljši do zdaj?

Morda. Očitno je cviček letnik 2019 res dober, svež in takega ga dojemajo tudi drugi. Vesel sem, da je všeč pivcem in povprašujejo po njem. Kakovostno grozdje in dobro kletarjenje očitno da rezultat. Z letošnjim cvičkom sem na društvenem ocenjevanju postal šentjernejski kralj cvička (ocena 16,27) in naše vino je tako že tretjič postalo protokolarno županovo vino, z njim pa smo prišli tudi v ožji izbor za kralja cvička na Tednu cvička (16,07). Vse to nam veliko pomeni.

Uspehi so nedvomno motivacija za delo naprej, pa vendar – se vam morda včasih ne zdi, da ste že tako izkušen vinogradnik in vinar, da ni več pravih izzivov?

Kje pa! Ravno to področje je nikoli dokončana zgodba. Neprestano težim k dobremu vinu, kar najprej pomeni veliko dela v vinogradu, saj brez dobrega grozdja ni nič. Ravno tako to velja za naše kooperante, od katerih odkupujemo grozdje. Pomembna je kakovost, zato v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Novo mesto stalno spremljamo kislino grozdja, zrelost itd. Potem pride na vrsto delo v kleti. Čeprav sem v vseh teh letih, odkar sem se kot otrok začel učiti pri očetu Vinku, do danes, ko sem se tudi sam veliko izobraževal in nabiral izkušnje, zelo napredoval, je pravzaprav vsak nov vinski letnik nov izziv. Vsako leto je drugačno vreme, drugačen pridelek, spreminja se tudi tehnologija, ki ji je treba slediti. Izobraževanja ni nikoli preveč. Vino je živa stvar, tu nikoli ni konca, še zlasti če vedno stremiš k dobri vinski kapljici.

Kako letos kaže v vinogradu, bo letina dobra?

Na Pleterskem hribu, kjer imamo vinograde, je toča zaradi zaščite Gorjancev redka, smo pa letos doživeli hudo pozebo, zaradi česar bo pridelek manjši. Najbolj prizadete sorte so žametovka, modra frankinja in rumeni muškat. Zato je bilo več dela pri podobiranju, pa tudi zorenje je zdaj počasnejše – na to vpliva tudi bolj slabo vreme. Vidim, da se marsikje grozdje, npr. frankinja, že barva, pri nas pa je še vse zeleno, in trgatev bo nedvomno pozneje. Zato si želim čim več sonca in vročega vremena.

Dobro vino je treba pridelati, a nato ga je tudi treba znati prodati. Kako gre vam pri tem? Je čutiti posledice koronavirusa? Boste do trgatve prodali vse vino?

Koronakriza je zelo vplivala na prodajo vina in je vinski sektor zelo prizadela. Dva meseca je bila popolna stagnacija. Mi v glavnem sami prodajamo svoja vina, imamo razvito trgovsko mrežo. Največ cvička – pridelamo ga do 120 tisoč litrov na leto – prodamo preko KZ Metlika, sicer pa oskrbujemo gostilne vse do Ljubljane in drugod. Prodaja se je zadnja leta zmanjšala, saj je pravzaprav vsa zakonodaja pri nas nenaklonjena vinarstvu in pitju, in to se pozna. A z epidemijo oz. pandemijo bolezni covid-19 je bilo še veliko slabše. Gostinci so imeli zaprto, obiskovalcev ni bilo, vina niso potrebovali. K nam domov je le kdo sem in tja prišel po kak liter. Zdaj se je to malo popravilo, a vendar – najboljši meseci za prodajo, to so spomladanski in poletni, ko je čas piknikov in počitnic, so šli. Avgust je bil vedno slabši po prodaji.

Ostajanje vina, o čemer poslušamo zadnje čase, je gotovo slabo, saj to pomeni nižanje cen. Pa že tako je slabo – v gostilni gost za liter cvička odšteje najmanj osem evrov, vinogradnik pa pri prodaji dobi zanj 2,5 evra! Razlika je velika, kajne? Sicer pa nam škodo delajo tudi veliki trgovci z akcijami – ravno te dni sem videl reklamo za Tuš, kjer se liter letošnjega kralja cvička dobi za 1,6311 evra!

Gotovo se bomo potrudili, da vino prodamo, sicer bo pa še kaj ostalo za prihodnje leto. Za novo letino imamo prostor.

Znani ste ne le po cvičku, ki ga sicer pridelate največ, ampak tudi po mnogih drugih vinih. Med drugim ste med prvimi na tem območju začeli s peninami. So priljubljene med ljudmi?

»Ja, penine so vedno bolj priljubljene, in tu peljemo zgodbo naprej. Leta 2000 smo se lotili penin in na tem območju orali ledino. Lahko se pohvalimo z dvema vrstama: šentjernejsko polsuho belo in rose penino. Zdaj pa pripravljamo novost – suho penino iz kraljevine, brut natur, brez dodanega likerja. V steklenicah že zori, pripravljamo etiketo in ime.«

Pred leti ste si izmislili tudi posebno vino, decibel'ga. Gre v promet?

»Bela vina so pri Dolenjcih, v primerjavi s Primorci in Štajerci, kar malo zapostavljena, manj jih je. Pa sem si izmislil decibel'ga, ki je rezano vino, sestavljeno iz laškega rizlinga, sivega pinota in malo rumenega muškata za aromo. Ljudem je všeč in po naših koncih gre v promet – več ga pa tako ali tako ni.«

Katero svoje vino pa si vi najraje natočite?

Pri delu mi najbolj prija cviček, sicer pa mi je zelo všeč naša penina, ker osveži in da energijo.

Pri opravilih v vinogradu dela in pomaga vsa družina. Kako kaže za naprej, boste širili vinogradniške površine, kakšne načrte imate za prihodnost?

Naše vinogradništvo je raslo postopoma in za zdaj bo ostalo po starem. Na Pleterskem hribu obdelujemo pet hektarjev vinogradov in 22 tisoč trsov, grozdje pa odkupujemo od približno 30 vinogradnikov iz bližnje okolice. Dela res vsa družina: žena Darja, hčerka Metka in sin Jernej, pri večjih delih priskočijo na pomoč prijatelji, sorodniki. Na domačiji, kjer smo nekdanja gospodarska poslopja preuredili v kleti in avtomatsko polnilnico vina, imamo degustacijsko sobo za skupine. V gorici zdaj urejamo in opremljamo večjo zidanico, kjer bo mogoče sprejeti približno petdeset ljudi. Tu bo dodatna možnost za razvoj turizma, kar pa bo seveda odvisno od otrok in njihovih želja. Bomo videli, kako bo.

Ste veseli, da je na letošnjem Tednu cvička vaš oče Vinko postal ambasador cvička, 22. cvičkova princesa Maja Vovko pa prihaja iz Društva vinogradnikov Šentjernej, katerega član ste?

Seveda. Oče je ponosen, da je prejel ta naziv, ki si ga tudi zasluži. Bil je eden od »očetov« cvička, saj je med prvimi zasadil vinograde za pridelavo tega vina in pripomogel k enotni podobi cvička, kot ga poznamo danes. Še vedno pomaga doma, aktiven je tudi v društvu. Da je Maja, naše gore list, postala nova cvičkova princesa, pa je tudi fajn. Šentjernejska dolina res premore veliko dobrih vinogradnikov in naj se ta trend nadaljuje!

Članek je bil objavljen v 33. številki Dolenjskega lista 13. avgusta 2020.

Lidija Markelj