Z Vrtom življenja v sklopu Unescovega projekta premikamo meje

25.10.2020 | 11:20

V duhu tradicije smo letos oktobra na OŠ Maksa Pleteršnika Pišece na svoj način spet premikali meje. Res, da gostje iz drugih šol in držav iz znanih razlogov niso prihajali k nam, smo pa pišeškega duha izvozili k njim. Letošnja tema VRT ŽIVLJENJA je obarvala ves teden pred krompirjevimi počitnicami ne le pišeški mladini, ampak še učencem na OŠ Tenja, OŠ Mate Balota Buje in OŠ Jovan Jovanović Zmaj v Pančevu ter dijakom gimnazije za nadarjene v Senti in šolskega centra v Kragujevcu, pa učencem dopolnilnega pouka slovenščine v Srbiji. Svoj prispevek v »vrt življenja« so dodali tudi učenci OŠ Brežice, ki so na pobudo koordinatorice za UNESCO Gimnazije Brežice pred gimnazijsko zgradbo posadili drevo.

Kaj vse so počeli na teh šolah? Pripravljali so barvila iz rastlin in z njimi ustvarjali, iz vejic in storžev so naredili namizne luči, v Pančevu so z recikliranjem rabljenih gum in drugih predmetov ustvarjali unikatne posode za rože. Mestna vrtnarija jim je podarila sadike in na dvorišču šole, ki šteje preko tisoč učencev, so ustvarili Vrt prijateljstva. V Tenji so postavljali »inukšuke«, svojevrstna obpotna znamenja. Beseda inukšuk v inuitskem jeziku pomeni: bil sem tukaj. S kamnitimi znamenji so se kanadski nomadi sporazumevali med sabo. Tudi petošolci iz Pišec so v gozdu nad Pleteršnikovo domačijo ustvarjali svoja znamenja, uporabili so gradivo, ki so ga pač našli na gozdnih tleh. Zanimivo, da so enega od svojih inukšukov poimenovali Drevo prijateljstva. Jesenski veter bo najbrž kmalu raznesel njihove stvaritve, a nič zato. Kar je pomembno, ni v končnem izdelku. Je v tistem sončnem dopoldnevu, ki so ga prebili v gozdu, z zaščitnimi maskami v žepih, s polnimi rokami domišljije. In kar je še lepše, da so prav takrat isto počeli njihovi vrstniki v Slavoniji, Istri, Vojvodini … Delček te ustvarjalnosti si lahko pogledate na spletni platformi padlet, kjer objavljajo sodelujoče šole svoje posnetke: https://padlet.com/skofljanecurska/w75vadhou5r9fuio

Zaradi šole na daljavo smo se v Pišecah odločili, da raztegnemo čas izvajanja z enega tedna na ves mesec, do 16. novembra, ko naj bi se projekt zaključil s pošteno vrtno veselico. Virtualno, seveda.

In kaj smo počeli na OŠ Maksa Pleteršnika učenci od 1. do 4. razreda?

Učenci so s svojima razredničarkama Katjo Berkovič in Romano Žnideršič opravili kup zanimivih aktivnosti, povezanih z vodo, naravo, vrtom, čebelami, zelišči …

Da je Gabernica še kako pomembna za kraj Pišece, nas je opomnila naša nekdanja učiteljica Anica Butkovič (tudi predsednica Turističnega društva Pišece), ki nas je popeljala ob Gabernici vse do mlina, nam odprla njegova vrata in pokazala, kaj vse se tam nahaja in čemu služi vsak kos opreme, svoje zanimivo predavanje pa zaključila pod vaškim kozolcem. Voda je bila vodilo tudi pri eksperimentiranju v učilnici. Učenci so s pomočjo učiteljice Katje izvedli zanimive vodne poskuse, kjer so ugotavljali plovnost, agregatna stanja, kako nastane dež, podvodni vulkan …

Da pa ne bi bilo našega življenja brez čebelic, smo slišali iz ust dveh čebelarjev, Andreja Sotelška in Dominika Kosija, ki sta nas pričakala pri šolskem čebelnjaku in nam predstavila življenje in pomen čebel, hkrati pa nam podarila lonček kostanjevega medu, ki ga vsako jutro pridno poližemo vsak s svoje žličke.

Učiteljica Romana Žnideršič se je s svojimi tretje- in četrtošolci lotila ustvarjanja iz naravnih materialov. Njihovi izdelki (kuščarji, želve, ribice iz kamnov, sovice iz kostanja, ježki in aranžmaji iz storžev) že krasijo gredice ob šoli, v šolski jedilnici pa je zaslediti sončne lovilce žarkov (listi iz gozda, plastificirani). Naravni material je še kako koristen za izdelavo igrač. Najmlajši so z učiteljico Anico izdelovali stolčke iz sitja, malo večji pa igro 3 v vrsto z učiteljico Romano. Tretje- in četrtošolci so pripravili tudi hrano za ptice in jo izobesili na veje ob vodnjaku.

Sončne in tople predpočitniške dneve smo preživeli čim več na svežem zraku, v četrtek pa se peš podali v Pavlovo vas k Milanu in Mariji Bračun, ki že vrsto let pripravljata čudovito razstavo buč. To niso le navadne buče, to so buče, ki imajo vsaka svojo zgodbo. Da sta Milan in Marija prava umetnika, hkrati pa tudi zelo prijazna gostitelja otrok, smo se prepričali tudi sami in bili nadvse navdušeni nad vsem, kar smo videli pri njiju.

Ker je bila letošnja tema vrt življenja, smo se podali tudi na čisto pravi vrt, si pogledali, kaj raste na njem, sicer pa pojemo vso zelenjavo, ki med letom zraste na našem šolskem vrtu. Čeprav imamo za šolo tudi manjši zeliščni vrt, so si najmlajši v svoji učilnici pripravili zeliščni kotiček.

Tudi brez peke kostanja ne gre na naših taborih, tudi letos smo se ga pošteno najedli.

Ob koncu tedna smo si bili enotni, da ima beseda vrt res ogromno pomenov, da to ni le gredica s solato ali peteršiljem. Hkrati pa smo mnenja, da moramo v teh časih paziti na svoje zdravje z rednim gibanjem, zdravo prehrano, predvsem pa, kot to rada poudari naša gospa ravnateljica Nuška Ogorevc, z lepimi odnosi med vsemi nami.

Zdaj pa odhajamo na počitnice, a hkrati želimo, da se v novembru spet srečamo v šoli. Srečno tudi vsem vam!

Tanja Plevnik, vodja Unesco središča za Posavje, Dolenjsko in Belo krajino in Novinarska ekipa OŠ Maksa Pleteršnika Pišece