DL:  Janez Šerjak je raje v tovornjaku kot letalu

16.10.2020 | 10:20

Janez Šerjak

Janez Šerjak

62-letni sevniški podjetnik, predsednik sevniške godbe in politik Janez Šerjak - Jani je drugi mandat v sevniškem občinskem svetu. Vanj se je prebil s svojo listo, naskok na županski stolček pa se mu ni posrečil, čeprav se ga je lotil tudi s sladkorčki (v gostinskih lokalih) in celo iz zraka, saj so med volilno kampanjo letake z njegovim programom metali iz letala.

Šerjak je leta 1987 s prijateljema, že pokojnim Jožetom Kovačem in Kamilom Krošljem, ustanovil podjetje za trgovino na debelo in drobno – Fenco, d. o. o. Ukvarjali so se pretežno s prodajo vodovodnoinštalacijskega materiala, sprva tudi z belo tehniko in manj s transporti. Od leta 1989 so transportne storitve dobile močnejšo veljavo in ustanovili so še firmo Fenix Transporti, s. p., za katero je skrb prevzel Šerjakov starejši sin Matjaž. Po treh letih se je Fenco lastniško preoblikoval in je postal značilno družinsko podjetje.

Ko se je odločil, da bo kandidiral na županskih volitvah, ga je stric Štefan Krajnc, tedaj direktor ljubljanske Avtotehne, opozoril, naj si ne izposodi niti centa, da mu bo on pomagal. Predvolilna kampanja je Šerjaka stala 10.000 evrov in stric, ki mu je bil vedno kot oče, je držal obljubo in mu povrnil stroške. »Stric Štefan mi je vedno pametno svetoval in pomagal!«

Sicer pa je bil poprej Šerjak poltretje leto zaposlen v tekstilnem podjetju Inplet na Dolnjem Brezovem kot izmenovodja, tri leta pa v sevniški Obrtni zadrugi Bohor. Zadnji leti se Šerjak umika iz podjetja, saj je predal vajeti sinovoma, ženi in svaku, prej ali slej pa ostaja siva eminenca in je vsakomur vedno voljan priskočiti na pomoč. Vendarle je to podjetje pretežno njegovo življenjsko delo in bi težko stal ob strani, če bi preveč zaškripalo. Postal je prokurist Fenix Transportov, kjer bo do upokojitve tudi zaposlen. Zato v podjetju s približno 20 zaposlenimi velikokrat sede za volan tovornjaka in odpelje tudi kakšno mednarodno »furo«. V voznem parku imajo 12 tovornjakov, tisti, ki so na mednarodnih vožnjah, opravijo do 3000 km tedensko. Zaradi korone je močan upad transportov. »Vozim sorazmerno veliko, ker je bilo v preteklosti veliko težav z vozniki. Bilo je 15 Bosancev, zdaj jih je le še 5. Pri nas vozniki zaslužijo od 1200 do 1500 evrov, nekateri na mednarodnih prevozih tudi 2000 evrov. Toda včasih se zdi, kot da nobeden noče več delati,« potoži Jani. Poudarja, da je ponosen dedek dveh vnukinj in vnuka in da mu to daje dovolj navdiha za nove izzive.

Matjaž Šerjak

Matjaž Šerjak

Žiga Šerjak

Žiga Šerjak

Tovornjake vzdržujeta večinoma sinova: Matjaž, prometni tehnik, se bolj spozna na tehniko, Žiga, ekonomist, pa bratu izdatno pomaga pri servisiranju. Oče Jani pa tudi ni od muh, saj ima poleg vozniškega dovoljenja za tovornjake tudi licenco za športno letenje z enomotornim letalom. Enega manjšega, cessno, si je za krajši čas celo privoščil, a je bil še bolj vesel, ko ga je prodal. Gliser, ki ga je tudi imel, je bilo težko prodati, letalo še trikrat težje.

»Preden sem kandidiral, sem točno vedel, kako bom naredil z lastništvom. Sem zelo zaupljiv človek in običajno nisem bil razočaran. Videl sem, da sta fanta delovna in sem jima prepustil firmo,« je prepričan o pravilni odločitvi.

V obrtni coni v Sevnici so zgradili manjšo delavnico, v kateri sami servisirajo tovornjake. »Precej vozimo za Magno in Preis, edini firmi, ki sta nam plačali vse račune. Imamo certifikat ISO 9001, zdaj pridobivamo certifikata kakovosti ISO 14001. Za reference je tudi to potrebno, poleg resnega poslovnega odnosa, ki smo ga potrjevali s pravočasno dostavo – just in time. Tudi vsako slabo je za nekaj dobro. Spoznali smo, kdo so resni poslovni partnerji, redni plačniki. Vse to traja, da spoznaš in dobiš zanesljive, razmeroma donosne posle,« pojasnjuje Šerjak. »Rad sedim za volanom tovornjaka. Najraje vozim v Magno v Gradec. Že kot študent sem imel rad avtomobile, preprodal sem kar kakšnih 50 vozil!«

ZAMERE ZARADI POVEZAVE S SDS

Kot politik Šerjak razmišlja, da bi bilo prav, če bi omejili število mandatov za voljene predstavnike na dva, zlasti na državni ravni, od poslancev do predsednika države. »Povedal pa bom nekaj, česar nisem še nikomur. Ko sem premišljeval o svoji neuspešni kandidaturi za župana, sem ugotovil, da je vendarle dobro, če je to človek z določenimi izkušnjami. Če hočeš dobro začeti, moraš imeti več stikov, tudi z občinsko upravo. Ali če bi bilo mogoče, kot v podjetjih, da pripravljaš človeka za najodgovornejše delo. Dobro je, če stoji za županom sposoben direktor občinske uprave.«

Šerjak pravi, da se je za kandidaturo na županskih volitvah takrat lažje odločil, ker mu je Tomaž Lisec obljubil podporo SDS, saj oni niso imeli kandidata. »Rekel sem mu: 'Tomaž, lahko me podpirate, čeprav nisem vaš član in nikoli ne bom. In tudi ne bom na vaši listi, temveč bom sestavil svojo listo.' To so mi člani SDS zelo zamerili, saj je bilo to takrat, ko je bil Janez Janša v zaporu. Takrat me je, na tem 'zaslišanju', eden njihovih članov vprašal, 'ali bi šli stati pred zapor, da bi rešili Janšo?' Ko sem odgovoril, da me te zgodbe ne zanimajo, me je neka druga zvesta članica SDS vprašala: 'Kaj pa nam vi pravzaprav sploh dajete?' Odvrnil sem: 'Sebe, da me boste lahko nabili na kandelaber, ker drugega boljšega kandidata očitno nimate!' Bilo je zelo napeto že na prvem sestanku, toda Tomaž (Lisec, op. a.) jih je nekako pomiril, ko je pojasnil, da je bil dejansko tak dogovor, da bom kandidiral z neodvisno listo. Znova sem spoznal, da te, če si dosleden in ne lažeš, nikoli ne morejo ujeti v zanko. To kandidaturo s podporo SDS so mi močno zamerili nekateri vidni politiki z leve opcije, čeprav me dobro poznajo. Končno je bil tudi zaradi vsega tega izid županskih volitev slabši od pričakovanj. Naša lista pa je v prvem mandatu dobila kar štiri mandate.«

Janez Šerjak je leta 2016 zaplul še v gostinske vode, ko je od Tuša najel priljubljen bife Merx. Pravi, da se je za to odločil, ker je našel primerne, sposobne sodelavke. Poudarja, da je ustrezno kadrovanje zelo pomembno na vseh ravneh. To usmeritev že deveto leto uveljavlja tudi kot predsednik sevniške godbe, ki ji je pomagal, da se je izkopala iz rdečih številk. Zdaj meni, da je že napočil čas, da preda vodenje godbe zdajšnjemu podpredsedniku, odvetniku Antonu Grilcu. Korona je tudi tu zavlekla uresničitev dogovora.

Članek je bil objavljen v 33. številki Dolenjskega lista 13. avgusta 2020.

Besedilo in fotografije: Pavel Perc

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

5d nazaj+6     + (6)     – (0)     Oceni Franci D 

Ve se kdo postaplja okoli zaporov. Še dobro, da je uvidel kako lahko škodi zgrešena politika.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava