DL: Ekološka kmetija Kocjančič - Vsak zadolžen za nekaj, a vsi delajo vse

28.9.2020 | 14:45

Oče Marko in sin Urban pred kmetijo

Oče Marko in sin Urban pred kmetijo

Lani in letos so investirali v sirarno, letos tudi v primarno  proizvodnjo – nakup dveh molznih robotov – prihodnje leto pa bodo  predelali molzišče.

Lani in letos so investirali v sirarno, letos tudi v primarno proizvodnjo – nakup dveh molznih robotov – prihodnje leto pa bodo predelali molzišče.

Sir s čilijem je eden izmed treh vrst sirov, ki jih imajo že od samega začetka, dodali pa so jim še mladi sir.

Sir s čilijem je eden izmed treh vrst sirov, ki jih imajo že od samega začetka, dodali pa so jim še mladi sir.

Na nekoč izključno mlečni ekološki kmetiji v Gotenici je lastnik Marko Kocjančič na prigovarjanje sinov začel tudi s predelavo – Letošnja investicija – prvi molzni robot v Sloveniji na pašniku na prikolici

»Nisem si upal niti upati, da bo kakšen ostal na kmetiji,« pravi 59-letni Marko Kocjančič, lastnik Ekološke kmetije Kocjančič iz Gotenice. A zgodilo se je, pravi zelo ponosen na to, da danes delajo na kmetiji vsi trije njegovi sinovi. Najprej sta se za to odločila danes 26-letna brata dvojčka – Urban, ki je po poklicu dipl. inž. agronomije, in Jaša, po poklicu dipl. inž. strojništva – sedaj pa pravi tudi 22-letni Vito, ki je v zaključnem letniku gozdarstva, da ne bo delal v gozdarstvu, ampak na kmetiji.

Bratje so leta 2018 ustanovili podjetje Ekološka kmetija Kocjančič, d. o. o. Predvidoma do konca letošnjega leta bodo ime podjetja sicer spremenili v Ekološka sirarna Kocjančič, saj, kot pravi Urban, v imenu podjetja ne sme biti kmetija. Vendar pa sprememba imena ne bo ničesar spremenila. Podjetje, katerega lastniki so Markovi sinovi, bo še naprej od njegove ekološke kmetije jemalo mleko, ga predelovalo in prodajalo.

Urban, kot ta pojasnjuje, je zadolžen za pridelavo oziroma osnovno proizvodnjo, živino in mleko, Jaša in Vito pa za predelavo. Čeprav so si razdelili delo, pa, kot pravi Urban, delajo vsi vse, malo pa jim tudi še pomaga oče, ki je zaradi zdravstvenih razlogov že pred petimi začel vajeti vodenja kmetije počasi prepuščati sinovom.

Kmetija je v ekološki reji že od samega začetka Markovega kmetovanja leta 1999, obsega pa 152 hektarjev površin na območju Gotenice in deset hektarjev v Klinji vasi. »Na 40 hektarjih pasemo, ostalo kosimo,« pravi Marko. Kosijo dvakrat, tretji odkos pa popasejo. Letno pridelajo okoli 1500 kubičnih metrov travne silaže in okoli 400 bal sena, kar jim je dovolj za čez zimo, ob tem seveda, da dokupijo ekološka krmila. Krave imajo namreč celo leto na prostem.

IZBOLJŠUJEJO ČREDO

Trenutno imajo okoli 140 krav in okoli 110 glav mlade živine. Sprva so imeli krave črno-bele pasme, pred sedmimi leti pa so jih začeli križati z rjavo pasmo zaradi boljših mlečnih lastnosti, ki so pomembne za boljši izkoristek pri predelavi mleka. »Prej se nismo toliko ukvarjali s predelavo,« pravi Urban o odločitvi za krave rjave pasme, katerih mleko ima boljšo vsebnost beljakovin in maščob.

Danes, kot dodaja, čredo izboljšujejo z izbiro bikov, ki so primernejši za predelavo. »Včasih smo gledali, da bik izboljšuje količino mleka, sedaj pa, da izboljšuje mlečne lastnosti, primerne za predelavo,« pravi.

NA PRIGOVARJANJE SINOV

Na nekoč skoraj izključno mlečni kmetiji so se s predelavo mleka začeli ukvarjati pred dobrimi petimi leti. »Sir imamo že 15 let, a smo ga imeli prej bolj samo za lastne potrebe,« pravi Urban, ki je skupaj z bratoma očeta tudi pregovoril, da je leta 2015 odprl dopolnilno dejavnost za predelavo mleka. Bratje so, čeprav sta Urban in Jaša takrat še študirala, Vito pa je bil še v srednji šoli, v predelavi videli možnost za zaslužek, s katerim so si krili stroške šolanja.

Najprej sire – navadnega, s poprom in čilijem – ter mleko so bratje začeli prodajati na Tržnici Kočevje, kjer so prisotni že vse od otvoritve tržnice septembra 2014, in sicer vsako sredo in soboto. Zadnji dve leti, odkar imajo svoje podjetje, so vsak dan z mlekom in mlečnimi izdelki, ki so jih postopoma dodajali vedno več, prisotni na tržnici v Ljubljani, kjer imajo za prodajo zaposleno delavko, že vse od odprtja tržnic pa je njihova pestra ponudba, saj danes poleg treh vrst sirov izdelujejo tudi mladi sir, maslo, skuto, kislo in sladko smetano ter šest okusov jogurtov, na voljo tudi v Sodražici in Ribnici. S prodajo na tržnicah so, kot pravi Urban, zelo zadovoljni, še posebno na tržnicah v lokalnem okolju. »V Ljubljani je večja konkurenca,« pojasnjuje. V lokalnem okolju pa jih, kot pravi, že dobro poznajo, poleg tega pa tudi ni pridelovalca, ki bi jim bil lahko konkurent. Danes svoje izdelke dobavljajo tudi kočevskim šolam in vrtcem, na voljo pa so tudi na prodajnih policah Interspara po vsej Sloveniji.

PREDELAVA

Na kmetiji letno proizvedejo okoli 600 tisoč litrov ekološkega mleka, od katerega ga okoli 100 tisoč litrov predelajo. Za sire, ki jih že od samega začetka izdelujejo v sodelovanju s sirarno Gorišek iz Mokronoga, na teden namenijo okoli tisoč litrov mleka, okoli 600 litrov za jogurte, 400 litrov za skuto in 200 litrov za surovo maslo in pasterizirano mleko, preostalo pa za mladi sir.

»Največ prodamo sira,« pravi Urban. Sir delajo enkrat na teden, jogurte pa dvakrat, da je, kot pravi Urban, ves čas svež.

INVESTICIJE

Že lani in letos so investirali v nabavo novega tisočlitrskega sirarskega kotla, sirarske mize in drugih pripomočkov za sirarjenje oziroma predelavo mleka, uredili pa so tudi novo hladilnico in zorilnico za sir. Prav v teh dneh pa čakajo, da jim iz montaže na prikolico pripeljejo molzna robota. »Robota bosta montirana na prikolico, ki jo bomo vozili na pašnike. Krave se bodo molzle na pašnikih,« pravi Urban in dodaja, da bosta to po njihovem vedenju prva takšna robota v Sloveniji. »Na internetu smo našli samo dva takšna primera, v Nemčiji in Švici,« pravi. Dopušča sicer možnost, da imajo še kje drugje, tudi pri nas, takšen sistem, da bi se krave pasle in se hodile same molsti v robot na pašniku, je pa skoraj gotov, da bodo prvi v Sloveniji, ki bodo preizkusili molzni robot na pašniku na prikolici. »Robot bo v pašni sezoni na lokaciji. Poleti bo hlev prazen, pozimi pa bo prikolica z robotom v hlevu,« pravi Urban. Sedanje molzišče, kot dodaja, ne bo delovalo in ga bomo prodali.

»Za mlečno pridelavo je rešitev robot,« pravi Marko o odločitvi za nakup dveh rabljenih molznih robotov Lely A3 Next, ki sta njihova letošnja najnovejša investicija. »Skupaj s predelavo in postavitvijo nas bo investicija stala okoli 200 tisoč evrov,« pravi Urban.

Zaradi robotov pričakujejo, da se jim bo proizvodnja mleka povečala za okoli 15 odstotkov, pomembna, če ne kar največja pridobitev pa bo, kot pravi Urban, da jim ne bo več treba vstajati ob štirih zjutraj in to vsak dan. Časovno bodo sicer, kot pravi, imeli dela približno enako, kot ga imajo sedaj z molžo. »Spremljati bo treba delovanje stroja in krave, katera se je in katera ni pomolzla,« pravi in dodaja, pa natančno še ne vedo, kaj vse bo treba delati. Vedo pa že sedaj, da bodo v prostoru, kjer je molzišče, uredili prostor za predelavo. Ali bodo v njem uredili večjo polnilno linijo za jogurte ali kaj drugega, se še niso dokončno odločili, bo pa to njihova investicija v prihodnjem letu.

Članek je bil objavljen v 31. številki Dolenjskega lista 30. julija 2020

Besedilo in fotografije: M. Leskovšek Svete

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava