DL: Samopreskrba - Zlata aronija je pridelana v Črneči vasi

27.9.2020 | 18:20

Ines Lipuš v nasadu aronije tudi v dežju (foto: P. P.)

Ines Lipuš v nasadu aronije tudi v dežju (foto: P. P.)

Jožica Klemencic in Ines Lipuš (foto: P. Perc)

Jožica Klemencic in Ines Lipuš (foto: P. Perc)

Matični sok aronije Ines Lipuš in Jožice Klemenčič iz Črneče vasi z veliko zlato medaljo z Agre 2020 – Brez kapljice vode, sladkorja, kaj šele konzervansov – Pri obiranju pomagajo tudi složni vaščani

Pravnica Ines Lipuš se je zaradi službe pred dvanajstimi leti preselila s Štajerskega v dolenjsko metropolo, v Novem mestu na Fakulteti za industrijski inženiring je redno zaposlena za poln delovni čas, med drugim tudi predava gospodarsko pravo. Takrat se ni nadejala, da bo zanjo najlepši kotiček v tej naši prelestni deželici na sončni strani Alp našla prav v Črneči vasi pri Kostanjevici, pod obronki Gorjancev. Toda že ko je prvikrat prišla v Črnečo vas, kjer je domačija njene najboljše prijateljice in zdaj poslovne partnerice Jožice Klemenčič, je ugotovila, da je to kraj, kjer bi lahko ob delu tudi samooskrbno in okolju prijazno kmetovala, skratka pridelovala zdravo hrano.

Ko je mama Jožici podarila slabega pol hektarja obdelovalne zemlje, sta se prijateljici po tehtnem premisleku odločili, da bosta posadili nasad aronije. Pred petimi leti sta posadili dve leti stare ekološke sadike. Na robu vasi v soseščini Jožičine domačije pa sta kupili do tretje gradbene faze zgrajeno hišo z zelo lepim razgledom. Pod nasadom aronije je hektar gozda, potem sta dokupili še poldrugi hektar zemlje pod hišo in pol hektarja zraven koruze ob nasadu aronije. Posejali sta koruzo še na njivi kmeta, če bi slučajno imeli več živali. Za zdaj imata le pet koz in nekaj kokoši.

Aronijo praviloma obirajo konec avgusta, bolje je, če je prej vsaj nekaj dni lepo, sončno vreme, saj je sicer aronija bolj grenka. »Predlani smo pobrali že 1300 kg, kar je za tretje leto zelo veliko. Lani, ko so ptiči ogromno pridelka znosili, je bilo le 600 do 700 kg. Letos pa kaže na odličen pridelek, okoli 2000 kg. Aronijo sva pred ptiči zaščitili z mrežo. Danes sem merila vsebnost sladkorja v jagodah z refraktometrom, ki je bolj v rabi pri vinogradnikih. Nekatere jagode so imele že skoraj toliko sladkorja kot ob lanski trgatvi, tako da ne kaže le na obilen, temveč tudi na zelo kakovosten pridelek,« je zadovoljna Ines.

Aronijo predeluje kmetija Karlovček v Šentjerneju. Zato je treba aronijo pobrati v dveh ali treh dneh, da sproti stiskajo, pasterizirajo in ustekleničijo, tako da je vse v skladu s predpisi. In da je to res matični sok, hladno stiskan. Le tako predelana aronija obdrži vse številne zdravilne lastnosti, bogastvo antioksidantov in med drugim naj bi preprečevala tudi rakava obolenja. Če je termično obdelana, zgubi te dobrodejne učinke.

Lani sta dali predlansko serijo na razstavo »Dobrote slovenskih kmetij« na Ptuju in dobili srebrno medaljo, letos pa že zlato. Potem sta se le opogumili in se odločili, da gresta z aronijo še na mednarodni sejem Agra. »Saj nimaš kaj izgubiti, kritike so vedno dobrodošle, ob ocenjevanju pa dobimo tudi kakšne strokovne usmeritve in napotke,« pravita Ines in Jožica.

»Predno sva se odločili za aronijo, sva veliko preštudirali in se pozanimali tudi o ostalih kulturah. Zdravih in prodanih stvari je veliko, ampak ti moraš v neki izdelek tudi verjeti, v njegovo zgodbo in ta te mora prepričati, da jo lahko daš naprej ljudem. Če sam v tem ne vidiš dodane vrednosti, ni uspeha,« razlaga Ines.

»Črneška čarovnija« se imenuje zmagovalni matični sok iz aronije, ki je na letošnjem 52. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni prejel vseh možnih 20 točk. »Hoteli sva nekaj zdravega, nekaj v kar verjameš!« odgovorita na vprašanje, zakaj odločitev prav za aronijo. »Midve sva kar nekaj časa prej sok sami pili, kupovali sva sok drugih pridelovalcev, čutili sva pozitivne učinke, ko ga nekaj časa uživaš, se dobro počutiš, izboljša se kri, ki sva jo dali pregledati, imunski prag se dvigne, čez zimo si bolj odporen. V to sva se sami prepričali,« pravi Ines, Jožica pa še doda: »Najboljši je korenček, ki ga spuliš na svojem vrtu, in solata, ki jo tam odrežeš. Veliko je bilo v zadnjih letih škandalov s prehrano. Ko si mlajši, še greš na kakšen hamburger, ko si pa starejši, bolj gledaš na zdravo prehrano«.

Kulturno in turistično društvo (KTD) Črneča vas so ustanovili šele decembra lani in korona je vse zameštrala. Zdaj v Črneči vasi upajo, da bo kostanjeviška občina, ki je imela posluh za obnovo dobro obiskanega Stražnega stolpa, našla denar sprva za obnovo strehe na več kot 100 let stari šoli, da ne bi še naprej propadala, in da bi v njej uredili vsaj spodnje prostore za razna druženja, delavnice ter kasneje morda tudi za večgeneracijski center. Predsednica KTD Ines Lipuš pravi, da so lani že imeli pri Stražnem stolpu, za obnovo katerega je opravil levji delež kostanjeviški občinski svetnik Matej Kuhar, več zanimivih dogodkov. Aktiv kmečkih žena Kostanjevica je na srečanje ljudskih pevcev pod naslovom »Pa zapojmo eno po črneško« privabil kar okrog 300 obiskovalcev, ne le iz kostanjeviške občine.

Pri cerkvi sv. Mohorja imajo žegen ob sv. Mohorju in sv. Fortunatu. V vasi se ob božiču spomnijo tudi otrok. V vasi je še veliko starejših ljudi, ki se še spominjajo starih običajev, zanimivo in tudi posebno je črneško narečje. To izvira iz obdobja poselitve Uskokov, ki so varovali mejo pred turškimi vpadi v teh krajih.

Ines pravi, da se je za dom v Črneči vasi odločila tako zaradi slikovite krajine, a še bolj zavoljo dobrih, složnih ljudi, ki so še vedno pripravljeni pomagati sovaščanom, bodisi pri pobiranju ali ličkanju koruze in raznih drugih kmečkih opravilih. Tudi njima so poleg prijateljev priskočili na pomoč pri obiranju aronije tudi vaščani.

Članek je bil objavljen v 31. številki Dolenjskega lista 30. julija 2020

Pavel Perc

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava