DL: Cvetoči travniki vse manj barviti

22.9.2020 | 11:20

Gorjanske košenice izstopajo po pestrosti rastlinskih vrst. (Foto M. Simčič)

Še pred nekaj desetletji so bili barviti travniki, polni metuljev in drugih žuželk, na dolenjskem podeželju nekaj samoumevnega. V zadnjem obdobju se je njihova biodiverzitetna pestrost marsikje močno zmanjšala zaradi intenzivnejše rabe. Ključen dejavnik je gnojenje, saj je z izjemo nekaterih trav večina travniških rastlin prilagojena na s hranili revna tla, zato te hitro izginejo s pognojene travne ruše. Če h gnojenju prištejemo še zgodnjo košnjo in baliranje, ki zmanjšujeta semenenje rastlin, in dosejevanje produktivnejših sort, je končni rezultat takšne rabe marsikje travniška njiva. Na njih je po oceni poznavalcev le še približno deset vrst rastlin na desetih kvadratnih metrih. Temu sledi tudi izrazit upad vrstne pestrosti žuželk, podobno usodo delijo tudi dvoživke, plazilci in še zlasti travniške vrste ptic. Tako izgubljamo neprecenljivo naravno in hkrati tudi kulturno dediščino, ki smo jo ustvarjali tisočletja s pašo in košnjo.

Na srečo vsega še nismo izgubili. Zaplate ohranjenih travnikov najdemo največkrat na poplavnih ravnicah, kjer muhast hidrološki režim ne dopušča zgodnje košnje in gnojena. Izstopajoč primer so Jovsi ob Sotli. Razveseljujejo nas tudi košenice na grebenih Zasavja, Kočevske in Gorjancev, kjer zaradi odročnosti in večjih nagibov ni interesa po intenzivnejši rabi, zato pa je toliko bolj zaskrbljujoče zraščanje. Po oceni botanikov na Dolenjskem po vrstni pestrosti izstopajo gorjanske košenice, kjer lahko naštejmo skoraj osemkrat več vrst kot na travniških njivah.

Članek je bil objavljen v 29. številki Dolenjskega lista 16. julija 2020

Andrej Hudoklin, Zavod RS za varstvo narave