DL: Portret tedna - Ivan Kovačič

21.9.2020 | 11:15

Vsak s svojim instrumentom v rokah ali ob sebi so stali drug ob drugem, kot že tolikokrat dotlej, a to je bil dan, ko se je prvo stoletje prevesilo v novo stoletje in so bili prav oni zato priče nečemu pomembnemu v zgodovini vasi Loče in priče neke prihodnosti, o kateri vedo, da bo taka, kot jo slutijo, čeprav je seveda ni mogel doživeti še nihče od njih, članic in članov Gasilskega pihalnega orkestra Loče. Omenjeni trenutki, ko so članice in člani te glasbene zasedbe tako zbrani ustvarili tako živo sliko, so bili 2. februarja 2020. Zbrane tam je nagovoril tudi Ivan Kovačič.

Kovačič kot predsednik kulturnega društva Gasilski pihalni orkester Loče skrbi za delovanje godbe po organizacijski plati, s tem da v godbi tudi igra. Njegov je bariton, potem ko je kot mladenič začel na trobenti. Od skupno 52 let, kolikor jih je vse od rojstva v Ločah doslej preživel v tej vasi, ga 42 let povezuje z godbo, sedanjim orkestrom. Njegov oče je igral bobne, zato je bila fantu glasba blizu. Ko ga je skupaj s še nekaj njegovimi vrstniki dirigent godbe Jože Zupančič povabil v ločki pihalni sestav, jim razdelil instrumente in jim na vajah v svoji domači kuhinji pojasnjeval note, je Ivana posrkal svet glasbe. Njegova privrženost glasbi se je še poglobila, ko je vodenje godbe prevzel Stjepan Obrubić iz Zaprešića. »Glasba ti zleze pod kožo. Igranje v godbi je sicer zelo naporno, saj je z njim povezanih veliko vaj in nastopov. A godba smo kot velika družina. Veliko smo odsotni od doma, zato je pomembno, da nas razumejo in podpirajo naše družine,« pravi Ivan, ki ima, kot bi se reklo, spremljavo domačih. V orkestru je namreč tudi hčerka Petra s saksofonom, sin Matic igra bobne, trojico podpira žena oziroma mama Vesna. Družinsko pripadnost Kovačičevih glasbi podpira tudi Ivanova sestra, saj je tudi ona igrala v orkestru.

Po neki primerjavi so Loče najmanjša evropska vas, ki ima svoj orkester. So tudi najjužnejša štajerska vas na svetu, kot je dejal nekdo ob misli, da bi kdo lahko iskal na zemljevidu najjužnejšo vas na avstrijski Štajerski. Taka majhnost in zemljepisna odmaknjenost je bila najbrž odločilna za ohranitev tradicije. Del te tradicije je fašjenk, prepoznavni lokalni pust, s katerim so se Loče in z njimi bližnja Dobova prebili zelo v ospredje dediščinskih premislekov. Pustne obhode ločkih koscev, oračev in svatov so namreč 7. maja letos vpisali v nacionalni Register nesnovne dediščine. Še nekaj je v ločki starinskosti, kar pa še čaka na širšo prepoznavnost. »Imamo še eno zanimivost. To je 'lučki tajč', naš ples, ki ima tudi svojo pesem,« pravi Ivan Kovačič, kot večletni predsednik vaške skupnosti Loče ponosen na lokalno kulturno izročilo in bogato duhovno življenje kraja.

Kot predsednik Gasilskega pihalnega orkestra Loče – Ivan je tudi član častnega razsodišča zveze godb Slovenije - je upal, da bodo lahko po omenjeni uvodni jubilejni slovesnosti, ki so jo februarja ob navzočnosti predsednika Boruta Pahorja pripravili v Dobovi, izvedli še junijsko srečanje godb v Ločah in decembrski jubilejni koncert. Srečanje godb je orkester moral zožiti na slavnostno sajenje lipe, koncert je prestavil na 30. januar prihodnje leto.

Z že omenjenim lokalnim fašjenkom in s splošnim dogajanjem, ki se napaja v pustu, je Ivan povezan zelo tesno. Ob tem, da je bil več let predsednik in da je zdaj častni sekcije Fašjenk pri Turističnem društvu Dobova, je zdaj podpredsednik turističnega društva, ob tem je podpredsednik Federacije evropskih karnevalskih mest (FECC) za Slovenijo.

Življenje skupnosti podpira tudi na področjih, kjer načeloma ni šale. Tako je član ločkega prostovoljnega gasilskega društva, s katerim Gasilski pihalni orkester Loče dobro sodeluje in prejema njegovo pomoč in podporo. Šale načeloma tudi ni v občinskem svetu; Ivan je bil član takega predstavniškega telesa v Brežicah. Kot strojni tehnik, kar je po poklicu, je zaposlen na Slovenskih železnicah, in sicer v Dobovi v Vitu – Vleki in tehniki oziroma »mašinhausu«. Tam je, poleg tega da je obratovodja, že deset let tudi predsednik sindikata. Ko odloži bariton, svečano pokrivalo FECC in skrbi mašinhausa, dela na domači kmetiji, na kateri nadaljuje izročilo svojega rodu in na kateri je tudi vinograd na Mokricah.

Članek je bil objavljen v 29. številki Dolenjskega lista 16. julija 2020

M. Luzar