DL: GG NM - Gozdarstvo ni več pomembnejše od vrtnarije in žage

19.9.2020 | 20:00

Upravna stavba GG Novo mesto je ob njihovem Vrtnarskem centru, ki je v času, ko so bili ljudje zaradi koronavirusa doma, poslovala kot še nikoli. (Foto: M. L. S.)

Vladimir Pavec (foto: M. L. S.)

GG je po izgubi koncesij tudi lansko poslovanje zaključili z izgubo, ki jo že nekaj let pokrivajo s prenesenim dobičkom iz preteklih let – Lani začeli s prestrukturiranjem poslovnih procesov – Tudi zaradi kronavirusa bodo letos prihodki manjši za okoli 20 odstotkov – K sreči se je povečal vsaj promet vrtnarije

Gozdno gospodarstvo (GG) Novo mesto je tudi lani tekoče poslovanje zaključilo z izgubo, ki so jo v bilanci pokrili iz prenesenega dobička iz preteklih let. Lani so ustvarili za nekaj več kot deset milijonov evrov prihodkov, kar je bilo za skoraj štiri milijone evrov manj kot leta 2018, letos pa bodo prihodki iz tekočega poslovanja, kot pravi direktor Vladimir Pavec, zaradi posledic koronavirusa covid-19 še manjši.

GG Novo mesto ima že nekaj let izgubo iz poslovanja, ki je posledica upadanja prihodkov od prodaje in nesorazmernega zmanjševanja stroškov poslovanja. Lani je izguba znašala več kot 772.000 evrov in so jo tako kot zadnja leta pokrili iz prenesenega dobička iz preteklih let, ki pa se zato vsako leto zmanjšuje in je lani znašal 704.081 evrov. »V kolikor družbi ne bo uspelo ustaviti negativni trend obsega prihodkov in sočasnega nesorazmernega zmanjševanja stroškov poslovanja, obstaja utemeljen dvom o zmožnosti poslovanja družbe na dolgi rok – daljši od enega leta,« je maja letos v svojem poročilu delničarjem družbe zapisal neodvisni revizor Sandi Kranjc.

Vladimir Pavec, ki je 8. junija letos prevzel vodenje podjetja po upokojitvi dolgoletnega direktorja Andreja Kastelica, prej je bil predsednik nadzornega sveta družbe, je zmerno optimističen. »Prejšnje izgube so odraz izgube koncesij,« pravi. Zavedajoč se tega, so lani začeli izvajati program prestrukturiranja, ki pa je poleg dogajanja pri izvajanju del v gozdni proizvodnji, tako pri sečnji, spravilu, prevozu kot odkupu lesa, precej vplival tudi na poslovanje družbe v lanskem letu. Obseg in s tem tudi vpliv ukrepov prestrukturiranja poslovnih procesov je bil v letu 2019 na poslovanje podjetja največji, saj so ukrepi prestrukturiranja zahtevali dodatne stroške, predvsem v obliki odpravnin zaradi zmanjševanja zaposlenih. Število zaposlenih so namreč do konca leta 2019 zmanjšali na 115 delavcev, kar je bilo za 25 manj, kot so jih imeli leta 2018. Z zmanjševanjem zaposlenih pa so nadaljevali tudi letos, tako da imajo trenutno 97 zaposlenih.

Kot pravi Pavec, so zaradi načina dela drastično zmanjšali število zaposlenih v gozdni proizvodnji. V najboljših časih so imeli 80 zaposlenih, vezanih na gozdni del, danes pa jih imajo 28. »Vse dejavnosti želimo ohraniti, vendar v obsegu, da bodo rentabilne,« pravi in dodaja, da so edini GG od bivših koncesionarjev, ki so v večjem obsegu ostajali pri ohranjanju gozdarske dejavnosti in dela v državnih gozdovih. Prav ta dejavnost, ki je bila njihova osnovna dejavnost, pa je v največjih težavah. V lani začetem procesu prestrukturiranja so se začeli umikati iz državnih gozdov. Zaradi bistveno prenizkih cen, ki ne omogočajo rentabilnega poslovanja, se na razpise SiDG ne javljajo več. Delo iščejo v tujini, predvsem Nemčiji, kar pa je povezano z večjimi stroški za transport.

»Sečnjo, spravilo, transport in odkup – vse ohranjamo, spreminjamo pa obseg,« pravi. Trenutno izkoriščajo državne ukrepe in imajo nekaj ljudi na čakanju, teče pa tudi že proces odprodaje poslovno nepotrebnih osnovnih sredstev. »Vse vitalne zadeve pa ostajajo,« pravi in dodaja, da pa danes gozdarstvo pri njih nima več večje teže od vrtnarije in žage.

»Oskrba žag s hlodovino je izredno motena. Žage ne dobivajo lesa iz državnih gozdov. Prisiljene so ga dobavljati iz tujine, Češke, Italije in Nemčije,« pravi in dodaja, da je zato logistika izredno draga. Žaga je sicer polno zasedena, je pa korona tudi tu pustila svoj pečat. »Kontejnerski prevozi so se podražili, cene pri končnem kupcu pa padajo,« pravi. Na žagi letno razrežejo od 18 do 19 tisoč kubičnih metrov hlodovine in tudi letos računano na takšen obseg, če bodo razmere dopuščale, pa bodo še letos investirali v dve novi sušilni komori, ki bosta prispevali k višji dodani vrednosti polizdelkov.

»Letos planiramo med 8 in 9 milijoni evrov prihodkov, s poudarkom na drugi polovici leta,« pravi Pavec. K še nižjim prihodkom kot lani pa bo zagotovo prispevala tudi pandemija koronavirusa, za katero je nekdanji direktor Kastelic v letnem poročilu o poslovanju GG Novo mesto aprila letos zapisal, da predvidevajo, da bodo poledice vplivale tudi na poslovanje podjetja, predvsem na tiste dejavnosti, ki so že v času prestrukturiranja imele manjšo stroškovno pokritost, ter ocenjujejo, da bi se glede na navedeno dogajanje lahko prihodki v letu 2020 zmanjšali za okoli 20 odstotkov. Je pa imela korona, če lahko tako rečemo, pozitiven vpliv na njihovo vrtnarijo, tako kot tudi sicer na vse druge slovenske vrtnarije, pravi Pavec. Ker so bili ljudje doma, so namreč marsikaj postorili in si marsikaj uredili, svoje k zelo dobremu poslovanju vrtnarije pa je prispevalo tudi v času karantene prebujeno razmišljanje večjega števila ljudi o potrebi po večji samooskrbi.

Članek je bil objavljen v 30. številki Dolenjskega lista 23. julija 2020

M. Leskovšek Svete