DL: Regija - Največji vpliv Krke in energetike. Kje so najvišje plače?

17.9.2020 | 11:40

Vodja novomeške izpostave Ajpesa Jelka Lugarič (foto: M. Ž.)

Poslovanje v Posavju sta predstavili vodja krške izpostave Ajpesa Marijana Malus (desno) in področna svetovalka Martina Radej. (Foto: M. Ž.)

Poslovanje družb v jugovzhodni regiji lani tradicionalno boljše od poslovanja družb v državi, najvišja tudi povprečna plača, ki je znašala 1896 evrov – Družbe, ki delujejo na področju oskrbe z električno energijo, plinom in paro, lani ustvarile 64 odst. prihodkov posavskih družb

Poslovanje gospodarstva lani je bilo v jugovzhodni regiji najuspešnejše v zadnjem desetletju, posavske gospodarske družbe pa so dosegle zmerne rezultate, so povedali na novomeški in krški izpostavi Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Letošnji rezultat pa bo glede na razmere, v katerem se je zaradi koronakrize znašlo tudi gospodarstvo, zagotovo precej drugačen.

Poslovanje družb v jugovzhodni regiji je bilo lani boljše in tudi stabilnejše od poslovanja družb v državi, na kar kažejo tudi vrednosti izbranih kazalnikov gospodarnosti, donosnosti, produktivnosti in financiranja, ki so za družbe v regiji ugodnejše kot za družbe v državi, je povedala vodja novomeške izpostave Ajpesa Jelka Lugarič.

Jugovzhodna regija, ki obsega območje enaindvajsetih občin Dolenjske, Bele krajine in kočevsko-ribniškega območja, je sicer na drugem mestu med 12 statističnimi regijami v državi po čistem neto dobičku, največ, polovico, pa so ga izkazale družbe v osrednjeslovenski regiji, ki je tudi največja. V primerjavi z drugimi jugovzhodna Slovenija izstopa po deležu prihodkov, doseženih z izvozom, ki v nobeni drugi regiji ni tako velik kot tu, in višini povprečno izplačane plače, ki je bila najvišja v Sloveniji.

IZVOZ ZELO POMEMBEN

Družbe JV Slovenije so realizirale za nekaj več kot 7,2 milijarde evrov prihodkov, največ z opravljanjem predelovalnih dejavnosti in ob močni usmerjenosti v izvoz. Ta je, kot je dejala Lugaričeva, za to regijo zelo pomemben, izvoznih družb je 940, največjo težo pa dajejo družbe iz občine Novo mesto. Družbe v predelovalnih dejavnostih so realizirale tri četrtine vseh prihodkov gospodarstva v regiji. Največ je k temu prispevalo 18 družb, ki imajo glavno dejavnost proizvodnjo motornih vozil, prikolic in polprikolic ali proizvodnjo farmacevtskih surovin in preparatov.

S prodajo na tujih trgih so družbe ustvarile dve tretjini vseh svojih prihodkov (več kot 4,7 milijarde evrov), najpomembnejši trg pa so bile države Evropske unije. Realizirani prihodki so bili za 5 odst. višji kot leta 2018, rast prihodkov od prodaje na tujih trgih pa je bila za 2 odst. točki višja od rasti prihodkov od prodaje na domačem trgu. Skupni odhodki so se zvišali za 4 odst. in so znašali malo manj kot 6,7 milijarde evrov, je navedla Lugaričeva.

Presežek prihodkov nad odhodki, neto celotni dobiček, je lani znašal 556 milijonov evrov in je bil za 15. odst. višji kot leto prej. Izboljšal se je tako izid iz poslovanja kot tudi iz financiranja in iz drugega delovanja. Izboljšal se je tudi neto čisti dobiček družb, lani je tako znašal 487 milijonov evrov oziroma za 9 odst. več kot leto prej in je bil največji, odkar Ajpes zbira podatke iz letnih poročil, to je od leta 2003. Po kriteriju glavne dejavnosti družbe so skoraj dve tretjini neto čistega dobička izkazale družbe, katerih glavna dejavnost je proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic ali proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov.

»Rast neto čistega dobička je predvsem posledica rasti neto čistega dobička pri velikih družbah, v srednjih in majhnih se je zmanjšal, medtem ko so ga mikro družbe ohranile na predlanski ravni. Ker je Krka že objavila revidirano letno poročilo za leto 2019, smo jo izločili in pogledali, kaj je z netom čistih dobičkov preostalih družb. Ugotovitve niso bile prav spodbudne, če jo izločimo, so ostale družbe izkazale manj neto čistega dobička kot leta 2018, in to za 16 odstotkov. Tako je lanski dobri rezultat predvsem posledica dobrega rezultata ene družbe – Krke,« je pojasnila Jelka Lugarič.

VEČ ZAPOSLENIH, VIŠJE PLAČE

Pozitiven rezultat, čisti dobiček, je sicer izkazalo 1905 družb v znesku 507 milijonov evrov (15 odst. več kot 2018), s čisto izgubo pa je poslovalo 674 družb v znesku 20 milijonov evrov. V primerjavi z letom poprej se je povečalo tako število družb, ki so izkazale čisto izgubo, kot tudi znesek izkazane čiste izgube. V družbah, ki so izkazale čisto izgubo, je bilo v 1500 zaposlenih.

V družbah se je povečalo število zaposlenih. Lani je bilo v njih v povprečju 33.500 zaposlenih oziroma za 1800 več kot leto prej, kar je največ zaposlenih, odkar spremljajo podatke. Najbolj se je povečalo število v družbah, ki se ukvarjajo s predelovalnimi dejavnosti proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic ter proizvodnjo farmacevtskih surovin in preparatov.

Povišale so se tudi povprečne plače, in sicer je povprečna mesečna bruto plača v družbah jugovzhodne regije znašala 1896 evrov in je bila višja od slovenskega povprečja s 1714 evri. Na razmeroma visoko povprečje plač so najbolj vplivale družbe s sedežem v občini Novo mesto, te družbe so imele tudi največje povečanje števila zaposlenih, ki so v povprečju izplačale bruto plačo v znesku 2200 evrov. Višje plače od državnega povprečja so v JV Sloveniji izplačevale le še družbe s sedežem v občini Šentjernej, v drugih občinah so bile nižje.

3406 samostojnih podjetnikov, ki je predložilo podatke iz letnih poročil, je lani ustvarilo 398 milijonov evrov prihodkov (6 odst. več kot leta 2018), ki so jih ustvarili pretežno s prodajo na domačem trgu. Neto podjetnikov dohodek, ki vključuje tudi plačilo za delo podjetnika samega, se je zmanjšal za 6 odst. na 26 milijonov evrov. Pri podjetnikih je bilo zaposlenih 3000 oseb, katerih povprečna plača je znašala 1093 evrov.

Poslovanje 22 zadrug, ki so zaposlovale nekaj manj kot 540 ljudi, se v primerjavi z letom 2018 ni bistveno spremenilo – ob 134 milijonih evrov prihodka so lani ustvarile 41.000 evrov skupne izgube.

Po predloženih podatkih iz letnih poročil so sicer lani subjekti vseh pravnoorganizacijskih oblik v regiji skupaj ustvarili za 7,8 milijarde evrov prihodkov, od tega 93 odst. družbe, pet odst. podjetniki in dva odstotka zadruge, ter skupaj v povprečju zaposlovali 37.131 oseb, od tega 90 odst. družbe, osem odst. podjetniki in dva odst. zadruge.

POGLED V BELO KRAJINO

Če pogledamo samo podatke poslovanja družb v Beli krajini, ti kažejo, da je imelo lani tam sedež 449 družb s skupaj 3876 zaposlenimi. Povprečna mesečna bruto plača je bila precej nižja od slovenskega povprečja in je znašala v občini Črnomelj 1387 evrov, v Metliki 1313 in Semiču 1396 evrov. Skupaj so ustvarili za 396 milijonov evrov prihodkov, od tega 164 milijonov na tujem trgu, in 376 milijonov odhodkov. Neto čisti dobiček je izkazalo 328 družb v višini 18,6 milijona, čisto izgubo pa 106 družb v znesku 1,4 milijona evrov. Neto čisti dobiček je tako znašal 17,2 milijona evrov.

KAKO JE BILO LANI V POSAVJU?

Posavske gospodarske družbe so lani dosegle zmerne rezultate in so tudi glede na to, da so skupno ustvarile za dva odstotka manj prihodkov kot leto prej, vseeno ugodni, saj jim je uspelo izboljšati tako poslovni izid kot neto dodano vrednost, je ocenila Marijana Malus, vodja krške izpostave Ajpesa.

Družbe v šestih občinah, ki sodijo v statistično regijo Posavje, so ustvarile slabe 4,2 milijarde evrov prihodkov in 4 milijarde odhodkov, kar je na obeh straneh za dva odstotka manj kot leta 2018. Največ, 64 odst. prihodkov so ustvarile družbe, ki delujejo na področju oskrbe z električno energijo, plinom in paro, ki pa so na drugi strani tudi za največ, in sicer za 121 milijonov evrov, zmanjšale prihodke. Najbolj, za 29 milijonov evrov, so prihodke povečale dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil.

Povečali so se prihodki, doseženi na domačem trgu, kjer so družbe iztržile 36 milijonov evrov oziroma dva odstotka več kot leto poprej, zmanjšali pa so se na tujem trgu, na trgu Evropske unije za osem odst. in na trgu zunaj Evropske unije za en odstotek.

Čeprav je bila rast prihodkov posavskih družb negativna, so ustvarile za 106 milijonov evrov neto čistega dobička, kar je za šest odstotkov več kot predlani, in za 600 milijonov evrov neto dodane vrednosti, kar je 12 odst. več kot leta 2018.

Največ neto čistega dobička, 49 milijonov evrov, so ustvarile družbe v energetiki, z 28 milijoni sledijo družbe predelovalne dejavnosti, s 13 milijoni družbe dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil ter z 8 milijoni evrov gradbene družbe. Vse dejavnosti so poslovale pozitivno, najbolj pa so neto poslovni izid izboljšale družbe dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, in sicer za 17 odstotkov. Največ neto dodane vrednosti, 198 milijonov evrov, so ustvarile družbe predelovalne dejavnosti, s 186 milijoni evrov pa jim sledi energetika.

Dvajset energetskih družb, ki so imele lani 1177 zaposlenih, je ustvarilo 2,7 milijarde evrov prihodkov in 186 milijonov evrov neto dodane vrednosti oziroma 157.930 evrov neto dodane vrednosti na zaposlenega. Kljub štiriodstotnemu padcu prihodkov so predlanski neto poslovni izid izboljšale za štiri odstotke.

Po višini ustvarjenih prihodkov je sledila predelovalna dejavnost, kamor je sodilo 229 družb s 4961 zaposlenimi, ki so ustvarili 671 milijonov evrov prihodkov in 198 milijonov neto dodane vrednosti. Večina družb je poslovala s čistim dobičkom v skupni vrednosti 32 milijonov evrov, čista izguba pa je znašala 4 milijone evrov oz. pet odst. več kot leto prej.

375 milijonov evrov prihodkov so ustvarile družbe trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. Teh je bilo 378, ugotovile pa so 54 milijonov neto dodane vrednosti in 13 milijonov neto čistega dobička, kar je 18 odst. več kot leto prej.

S. P. S POZITIVNIM IZIDOM

Podatke iz letnih poročil za leto 2019 je predložilo 1948 podjetnikov Posavja. Pri tem je treba poudariti, da podjetniki, obdavčeni na podlagi dobička z upoštevanjem normiranih stroškov, niso zavezani za predložitev letnih poročil. Samostojni podjetniki v posavski regiji so poslovanje v letu 2019 zaključili s pozitivnim poslovnim izidom. 1948 podjetnikov, ki so predložili letno poročilo, je skupaj ustvarilo 239 milijonov evrov prihodkov (7 odst. več kot predlani) in izkazalo 224 milijonov evrov odhodkov (8 odst. več) ter tako zabeležilo 14 milijonov evrov neto podjetnikovega dohodka.

NAJVIŠJE PLAČE V KRŠKEM

Posavske družbe so lani zaposlovale 12.076 ljudi, podjetniki pa 2154. Povprečna bruto plača v družbah je znašala 1713 evrov in je bila za 68 evrov višja kot leto pred tem, sicer pa za en evro pod povprečno plačo slovenskih družb. Državno povprečje s povprečno plačo v višini 2010 evrov presegajo le družbe v občini Krško. Povprečna bruto plača pri podjetnikih je znašala 1146 evrov.

Zadruge oz. 21 zadrug, ki so zaposlovale 161 ljudi, so lani ob nekaj manj kot 29,8 milijona evrov prihodka ustvarile neto čisto izgubo v znesku 107.000 evrov, kar je glede na prejšnja leta, kot so ugotavljali dobiček, velika razlika.

Članek je bil objavljen v 28. številki Dolenjskega lista 9. julija 2020

M. Žnidaršič