DL: Biodinamična kmetija Černelič - Srce v košarici septembrskih jagod

15.9.2020 | 14:50

Na domačiji v Dečnem selu je Zvone Černelič ob rastlinjakih naredil jezero, ki dobiva vodo s streh domačih poslopij.

Pridelava zelenjave je ena od treh glavnih dejavnosti Černeličeve biodinamične kmetije, ki je že pred leti dosegla kakovostni certifikat demeter.

Več kot reja živine, nedvomno

Med piro

Zmagoviti nastop na evropskem natečaju – Zvone Černelič iz Dečnega sela z biodinamično metodo uspešno nad opustošeno zemljo pri hidroelektrarni Brežice – Vesel, da so delo prepoznali v Ljubljani in Bruslju

Biodinamična kmetija Černelič v vasi Dečno selo pri Brežicah je na natečaju Evropske komisije Rural Inspirational Awards na temo biogospodarstva in podnebnih sprememb nedavno v svoji kategoriji prejela največ glasov »občinstva« in tako osvojila prvo nagrado poletni navdih, kot so ime prevedli iz angleščine.

Na omenjeni natečaj je Černelič svojo kmetijo prijavil na prigovarjanje s kmetijskega ministrstva. Pozornost ministrstva je očitno pritegnil način, s katerim so pri Brežicah pod Zvonetovim vodstvom oživili zemljišče, ki je ostalo osiromašeno in nerodovitno, potem ko so s te parcele odstranili izjemno velike količine deponiranega materiala, ki so ga tja navozili ob izkopih za gradnjo hidroelektrarne Brežice.

Omenjeno parcelo so obdelali po biodinamični metodi. »Zemljo sem prezračil s podrahljalnikom, ker pluga ne uporabljamo. Potem sem spomladi pred dvema letoma sejal zeleno mešanico 27 vrst rastlin, ki sem jo dobil iz Nemčije. Zakaj to? Zato, ker je to orkester na njivi, ki deluje tako kot tisti na odru, kjer niso dovolj samo violine, ampak morajo biti zraven vsi instrumenti. Na njivi vsaka rastlina oddaja snovi, ki so potrebne za rast druge rastline in tako vzpostavijo ravnotežje v zemlji,« pravi. Iz mešanice semen je zraslo zelo veliko. To zeleno maso je potem zmulčil. V nadaljevanju je zemljišče še večkrat podrahljal in poškropil z biodinamičnimi preparati na osnovi gnoja iz roga, s tem da je na celotni površini posejal še mešanico rastlin, ki dobro prenašajo zimo, in ta zeleni prirast spet zmulčil. Z vsemi izbranimi biodinamičnimi postopki je po dveh letih zemljo obogatil toliko, da je tam lani avgusta že lahko posejal travno mešanico. To parcelo naj bi glede na pogodbo dal nazaj lastnikom. »A zdelo se mi je škoda, da bi zdaj parcelo spet nekdo obdelal kemično, zato smo jo na naši kmetiji vzeli v najem, čeprav je zemljišče od nas oddaljeno štirinajst kilometrov,« pravi.

To izboljšavo zemlje so želeli iz Slovenije v Bruslju predstaviti na omenjenem natečaju kot primer zglednega dela. Zvone je sprva okleval. Na dodatna prigovarjanja se je potem odločil sodelovati, s tem da je takrat on predlagal, da v natečaj vključijo ne samo omenjeni poskus oživljanja zemljišč pri hidroelektrarni Brežice, ampak celotno kmetijo z vsem tistim, kar na njej delajo po biodinamiki. »Za sodelovanje sem se odločil, ko sem videl, da je na Ministrstvu za kmetijstvo nekdo prepoznal mojo zgodbo, povezano z biodinamično pridelavo,« pravi Černelič.

Na natečaju sta med 77 kandidati iz 19 držav prišli v ožji izbor petnajstih dve kmetiji iz Slovenije, Černeličeva in ekološka vinogradniška z mariborskega območja. »Na natečaju so bile tri skupine. Naša kmetija je bila v kategoriji zniževanje okoljskih sprememb. Ena skupina je bila približevanje okoljskim spremembam in še ena skupina zelena energija,« pravi sogovornik, ki se je s svojim iskrenim vztrajanjem v biodinamiki kmetovanja zavihtel z objavo natečajnih rezultatov na sam vrh med kmetijami v Evropi.

»Te nagrade si ne lastim. To je nagrada te male Slovenije, vseh podobno mislečih, ki delamo v ekološki oziroma biodinamični smeri,« poudarja Zvone Černelič. Pri tem omenja Meto Vrhunc, ki je leta 1985 začela z biodinamiko, in društva, ki so začela nastajati v tistem času. Če ne bi srečal Anke Černec, ki je v Ziljah prva v Beli krajini imela biodinamično kmetijo, mogoče ne bi šel na to pot kmetovanja, a je tam v Beli krajini dobil navdih. Leta 2011 so ustanovili Društvo za biodinamično gospodarjenje Ajda Posavje. Slučajno je predsednik društva po štirih letih njegovega delovanja postal on in društvo so potem preselili v Boštanj, kjer ima sedež še zdaj. »Prejeta nagrada mi je nagrada za življenjsko delo. To, da so moje delo in moje vrednote prepoznali in sprejeli v Ljubljani in Bruslju, je zame primerljivo s podelitvijo Prešernove nagrade. Nagrade nisem pričakoval, vedel pa sem, da imam veliko podporo. Tistih, ki pridelujejo po biodinamični metodi, je v Sloveniji namreč že kar veliko, deluje že tudi 16 društev, ljudje se zanimajo za to kmetovanje in se želijo usmeriti vanj,« pravi Zvone, ki je s svojim delom že navdih mnogim.

DOBROBIT

Na biodinamični kmetiji Černelič na ekološki način kmetujejo že od leta 2003, v letu 2014 so pridobili certifikat demeter, kar pomeni, da pridelujejo po načelih biodinamike. Kolobarijo, gnojijo z biodinamičnim kompostom iz gnoja domačega goveda in sejejo mešane posevke za povečevanje deleža organske snovi v tleh, kar je v več pogledih okolju prijaznejše od intenzivne pridelave. Po biodinamični metodi je Zvone Černelič začel pridelovati leta 2012. Pred tem je bila kmetija ekološka. Ko se je odločal za ekološki način, so mu nekateri napovedovali, da bo družina ob takem kmetovanju lačna. Napovedi se seveda niso uresničile.

Glavna dejavnost na kmetiji je pridelava zelenjave in jagod ter živinoreja. Z živino pridobijo gnoj, ki se v dveh letih spremeni v kompost, tega obdelajo z biodinamičnimi preparati in ga tako dodatno obogatijo. »Če bi odločal v državi, bi živinorejo občutno zmanjšal in jo potisnil bolj v hribe, da se ti ne zarastejo. Živinoreje v ravnini ne bi prepovedal, a bi morala biti ekološka. To pomeni ne samo ekološke hrane, ampak, in to je zelo pomembno, tudi dobrobit živali. Razlika med biodinamično in ekološko metodo je zelo velika. Biodinamično pomeni ne samo odsotnost strupov, ker je to tudi v ekološkem, ampak pomeni tudi prisotnost živega,« poudarja Černelič in prikliče iz spomina svoj poskus s kumarami. Pred časom je namreč primerjal tri vrste kumar: pridelano na običajen način, pridelano ekološko in pridelano biodinamično. Po določenem času je tista, ki jo je pridelal biodinamično, ostala užitna, preostali dve sta bolj ali manj propadli.

SEPTEMBER

Odzivi na tržnici Zvonetu Černeliču tedensko poplačajo njegovo vztrajanje pri biodinamični pridelavi in lastnih vrednotah. Ne gre le za to, da na ljubljanski tržnici, kamor se odpravi dvakrat tedensko, zlahka proda, in torej ne gre le za denar. Bolj izstopa izraženo spoštovanje, ki ga je deležen ta kmet iz Dečnega sela. Certifikat demeter, ki ga ima izobešenega na stojnici, opazi vse več obiskovalcev tržnice, in se po njem odloči za nakup. Ampak ljudje prihajajo k njegovi stojnici tudi iz drugih vzgibov. »Ko nimam veliko jagod, jih vsakdo lahko dobi nekaj. Neki gospod je hotel štiri košarice, dal sem mu dve. 'In zakaj tako?' je vprašal. 'Zato, ker bo gospa, ki stoji zraven vas, najbrž tudi vzela jagode, in tista, ki prihaja, najbrž tudi,' sem mu odgovoril. 'Plačam dvojno,' je rekel. 'Ne, ker nisem prišel v Ljubljano samo zato, da prodam,' sem mu povedal. In to ljudje cenijo,« pravi Zvone. Na tržnici se mu je nedavno zgodilo tudi to: neka ženska je hotela kupiti več jagod. Rekel ji je, da ne more vsega dati enemu. »Pri stojnici je stala še ena gospa. Rekla je: 'Pred osmimi leti se je zgodilo nekaj podobnega. Septembra sem prišla k vam k stojnici. Neka gospa pred menoj je hotela zadnje tri košarice jagod. Vi ste ji dali dve, zato pač, da jagode dobim še jaz.' Ženska, ki je povedala to zgodbo izpred osmih let, je takrat, pred osmimi leti, tudi stala zadaj, ničesar ni rekla. Po jagode pa je prišla zato, ker je bil mož na smrtni postelji in si je zaželel jagode. Bilo je septembra, takrat jagod ni, ampak ona je prišla na tržnico z upanjem, češ, kaj pa, če jagode vendarle bodo. In dobila je tisto zadnjo košarico. Izpolnil sem ji željo in to mi je povedala po osmih letih,« z nekim posebnim ponosom pravi Zvone Černelič. Tudi ob prejemu omenjene nagrade mu mnogi pravijo, da poznajo njegove pridelke že dolgo časa, kar pomeni, da že dolgo časa prihajajo kupovat k njemu. Nedavno se je prišel k njemu poslovit nemški veleposlanik, ko je po osmih letih odšel iz Slovenije v Avstrijo.

»Še en dogodek s tržnice v Ljubljani bi omenil. Ko sem 18. aprila letos prišel v Ljubljano s prvimi jagodami, na tržnici nisem imel svojega mesta zaradi omejitev. Vse stojnice so bile zasedene, zato sem se postavil z avtomobilom, kjer je bil prostor. In jagode so šle h kupcem naravnost iz avtomobila. Jagod sem prodal 45 kilogramov po 12 evrov za kilogram in stojnice sploh nisem potreboval,« pravi ustvarjalni zagovornik biodinamičnega pridelovalnega načina Zvone Černelič.

Članek je bil objavljen v 29. številki Dolenjskega lista 16. julija 2020

Besedilo in foto: M. Luzar