DL: 15-letniki in droge - Odločilen je prehod v srednjo šolo

3.9.2020 | 13:00

Peter Pirc (foto: M. L. S.)

Marija Lubšina Novak

26. junij je bil mednarodni dan boja proti zlorabi drog in nezakonitemu prometu s prepovedanimi drogami. To pa je bil za Slovence tudi dan, ko bi se morali resno zamisliti. Po podatkih mednarodnega poročila raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC 2018) se Slovenija namreč po razširjenosti uporabe konoplje med 15-letniki uvršča v sam vrh držav, ki so bile vključene v raziskavo. Tako po uporabi konoplje kadarkoli v življenju kot po uporabi konoplje v zadnjih 30 dneh slovenski 15-letniki močno presegajo povprečje vrstnikov iz drugih držav.

V raziskavi je sodelovalo 45 držav, Slovenija pa se je po uporabi konoplje 15-letnikov kadarkoli v življenju uvrstila na sedmo mesto sodelujočih. V vseh v raziskavo vključenih državah je v povprečju 13 odst. 15-letnih mladostnikov že kdaj v življenju uporabilo konopljo (15 odst. fantov in 11 odst. deklet), v Sloveniji pa je takšnih 21 odst. (22 odst. fantov in 19 odst. deklet).

Še bolj skrb vzbujajoč pa je podatek raziskave o uporabi konoplje 15-letnikov v zadnjih 30 dneh. Tu so slovenski mladostniki še bolj pri vrhu. Mednarodno povprečje za ta kazalnik pri 15-letnikih znaša 7 odst., za Slovenijo pa je skoraj dvakrat višji, in sicer 13 odst. Po uporabi konoplje v zadnjih 30 dneh se tako Slovenija uvršča kar na tretje mesto med vsemi v raziskavo vključenimi državami. Višje sta le Kanada in Bolgarija.

Ker so bili v raziskavo vključeni 15-letniki, torej mladostniki, ki so na prehodu iz osnovne v srednjo šolo, nas je zanimalo, ali se ti z drogo srečajo že v osnovni šoli ali pa je za njih »usoden« prehod v srednjo šolo. Zato smo nekaj osnovnih šol povprašali, ali zaznavajo ta problem, kako pogosto se z njim srečujejo in kako ga rešujejo, ali so šole pri tem prepuščene same sebi, kdo je vključen v reševanje in ali pri tem kaj pogrešajo. Zanimalo nas je tudi, zakaj po njihovem mnenju mladostniki posegajo po drogi, koliko je na njihovih šolah učencev, ki so že vsaj enkrat v življenju poskusili drogo, koliko so stari otroci, ko se prvič srečajo z drogo, gre pri tem za posebno populacijo otrok, je tega več med dečki ali deklicami, ali so učenci pod vplivom drog tudi pri pouku, za kakšne droge gre in tudi ali je uživanje drog med osnovnošolci povezano s kriminalnimi dejanji.

BREZ PROTOKOLA

Ravnateljica Osnovne šole Brežice Marija Lubšina Novak nam je povedala, da problematike drog na OŠ Brežice ne zaznavajo, ne ve pa, kaj bo prineslo obdobje po »koroni«. »Morda se bodo otroci zatekali v drogo. Mislim, da bomo ob dalj časa trajajočem stanju bolezni zaznali stare in morda še obilo novih vzorcev drogiranja«,« je dejala in dodala, da se boji, da bo več otrok zašlo v IKT-odvisnost (informacijske in komunikacijske tehnologije). V svojem kratkem odgovoru na naša vprašanja je še zapisala, da šole pri tem nimajo poenotenega protokola ravnanja.

Da osnovne šole nimajo nobenih navodil, kako ravnati v primeru pojava drog na šolah, je potrdil tudi ravnatelj kočevske osnovne šole Zbora odposlancev Peter Pirc. »Vse je prepuščeno ravnatelju. Če je ravnatelj tak, da si zatiska oči in ne želi javno spregovoriti o težavah, se te lahko seveda pometejo pod preprogo. Če pa je ravnatelj družbeno odgovoren, lahko s pritiski naredi ogromno,« je povedal. Kot pravi, so to stvari, o katerih se v družini ne govori naglas in starši so dolgo sposobni molčati in ne govoriti ter tudi zagovarjati otroka. »A enkrat se zgodi, da tako ne gre več naprej. In to želimo dopovedovati staršem na vseh pogovorih,« je pojasnil Pirc.

PREMLADI ZA DROGE

»Osnovnošolci so za uporabo drog še premladi. Predvsem jih omejimo s tem, da so v osnovni šoli strogo nadzirani. Učitelji dežurajo vse odmore, zapuščanje stavbe je prepovedano, vsak prestop, težava se takoj rešujeta v svetovalni službi,« je nadaljeval ravnatelj osnovne šole Zbora odposlancev. »To so pri nas predvsem leta za eksperimentiranje s cigareti in alkoholom. Več od tega pa ne. Tudi učenci, ki so bili precej redni kadilci, niso nikoli, vsaj dokler so bili pri nas, poizkusili droge. Se pa zadeva hitro menja, ko ti precej labilni mladostniki padejo v kremplje dilerjev v srednji šoli,« je povedal.

TEŽAVA SO CIGARETE

Kot je dejal Pirc, cigarete nekaterim pridejo v roke že pri 11 letih, kar nekaj jih poskuša do 13. leta. Tisti, ki postanejo redni (tedenski) kadilci, pri 14 ali 15 letih najverjetneje poizkusijo tudi travo, za tem pa se seveda vse zvrsti mnogo hitreje, saj številni mladi pri teh letih niso več pod nadzorom staršev. »Po mojem mnenju je posledica eksperimentiranja pomanjkanje povezanosti in ljubezni v družini. Vsak človek potrebuje bližino in želi biti opažen in ljubljen. Če tega ne dobi doma, gre na ulico. Na ulici pa so razmere bolj krute in tu pride do izkoriščanja, tu vlada daj - dam sistem,« je povedal.

Cigarete, kot je dejal, gotovo prej poskusijo otroci s socialnega dna, da se lahko z njimi postavljajo pred ostalimi in dobijo svojih pet minut na lestvici »želenih«. Tudi travo, kot je povedal, ti otroci poizkusijo prej, prav tako pa so bolj kot ostali podvrženi tudi ostalim omamam, saj se želijo umestiti na socialni lestvici. Poleg precejšnje dostopnosti – podatki slovenske raziskave HBSC namreč kažejo, da je polovica 15-letnikov ocenila, da pridejo v naslednjih 24 urah do konoplje lahko ali zelo lahko – je eden od vzrokov za razširjenost uporabe konoplje med mladostniki v Sloveniji tudi popolna apatija določenih mladostnikov. »Velikokrat droga do mnogih pride zaradi dolgčasa«,« je dejal Pirc in dodal, da je vzrokov, zakaj in kako začnejo mladi uporabljati drogo, veliko.

EKSPERIMENTIRANJE

»Dokler se samo eksperimentira, ni težav. V osnovni šoli torej ni težav. Ko pa se oseba 'navleče', seveda pridejo težave,« je pojasnil Pirc v odgovoru na vprašanje, ali je uživanje droge med osnovnošolci povezano tudi s kriminalnimi dejanji, kot so izsiljevanja, grožnje, kraje. Kot je povedal, pri njih nikoli nihče ni bil pod vplivom droge med poukom. »Imeli smo dekle, ki je pred leti na poti v šolo od starejših fantov dobilo 'en dim'. Seveda je dekle, ki tega ni bilo vajeno, imelo posledice, in smo takoj zaznali, da ni v redu. Zagnali smo vik in krik, s pogovori z vsemi,« je dejal in dodal, da ni nikomur nikoli več prišlo na misel, da bi kaj takšnega poskusil ali karkoli prinesel v šolo.

Trde droge, je prepričan, še nobeden od njihovih učencev, ni poskusil. »Če govorimo o travi, pa bi rekel, da gotovo štiri dekleta in dva fanta. Vendar pa redno nihče. Od teh šestih je samo eno dekle poizkusilo tudi ekstazi. Drugi še nikoli,« je dejal.

Včasih, je povedal, so eksperimentirali predvsem dečki, danes pa postajajo zelo eksperimentalna dekleta. »Še posebej hudo je, ker sedmošolke pogledujejo za dijaki, torej mladostniki pri 16 oz. 17 letih. Takrat so sposobne v žaru dokazovanja narediti neumnosti,« je dejal in dodal, da se z vsemi takšnimi učenci redno pogovarjajo, jim posvečajo čas in jim dajo vedeti, da so tam za njih, kadarkoli.

PREVENTIVA IN KURATIVA

»Za zdaj še nismo delali raziskave v zvezi s stikom naših učencev z drogo,« je povedala Zlatka Gazvoda, svetovalna delavka na OŠ Center iz Novega mesta. Glede problematike drog na šoli izvajajo preventivne dejavnosti in so pripravljeni na ukrepanje, če bi znotraj šole zaznali ta pojav. V okviru Letnega delovnega načrta vsako leto načrtujejo aktivnosti, s katerimi ozaveščajo učence in izvajajo delavnice, s katerimi jih želijo navajati na zdrav življenjski slog. »Rizični dejavniki za zlorabo drog so slaba samopodoba, slab vrstniški vpliv, neuspešnost, slab socialno-ekonomski status družine in podobno. Ker gre za širok spekter dejavnikov, k preventivi pristopamo sistematično in celovito, ne zgolj z ozaveščanjem o posledicah tveganega načina življenja in uporabe škodljivih substanc,« je povedala.

Mlade poskušajo opremiti s potrebnimi veščinami, da se lahko soočajo z različnimi preizkušnjami, ki jih čakajo v življenju, med temi tudi, da se znajo upreti kajenju, pitju alkohola in drugim zasvojenostim. S pomočjo različnih zunanjih izvajalcev in institucij (zdravstveni dom, policija, Mladinska zveza brez izgovora Slovenija, Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, Društvo Srečanje) vse šolsko leto izvajajo delavnice s področja razvijanja pozitivne samopodobe ter pridobivanja življenjskih kompetenc, ki bi otroke opremile za zdrav življenjski slog, in jih ozaveščajo o škodljivosti različnih razvad.

»Na šoli imamo sistemsko zastavljeno tudi kurativo. Znotraj Vzgojnega delovanja šole smo sprejeli dogovore o postopanju v zvezi z ugotovitvijo kršitev na tem področju. Prihod pod vplivom alkohola ali ostalih drog v času pouka, dnevnih dejavnosti in drugih organiziranih oblik šolskih dejavnosti je opredeljen kot težja kršitev šolskih pravil, kot ukrep pa določena takojšnja izročitev učenca staršem. Ravno tako je kot težja kršitev opredeljeno prinašanje, posedovanje, ponujanje, prodajanje ali uživanje energetskih napitkov, cigaret, alkohola ter drugih drog na šolskih površinah ter pri ostalih organiziranih oblikah šolskih dejavnosti. Po protokolu se s tem seznani tudi policijo in center za socialno delo,« je povedala Gazvodova in dodala, da na šoli še niso zaznali ali obravnavali teh kršitev, vsekakor pa bi v tem primeru morali imeti sistemsko urejen multidisciplinaren pristop. Menijo, da je eden pomembnih pristopov k reševanju tega problema tudi izobraževanje odraslih, učiteljev in staršev, zato se njihovi strokovni delavci udeležujejo tudi izobraževanj s tega področja.

SODELOVANJE Z VSEMI IN VSEH

»Pri nas vzamemo že cigarete za resno grožnjo, da bo mladostnik lahko posledično padel pod vpliv drog,« je pojasnil Pirc. Reševanja težav se lotevajo s pogovori. »Najprej razrednik, pa svetovalna služba, ravnatelj, center za socialno delo ali policija, odvisno od težave, ki jo rešujemo,« je dejal. V pogovore so seveda vključeni tudi starši. »Če ugotovimo, da so starši neuspešni in se začnejo pojavljati tudi disciplinske težave, se povežemo s centrom za socialno delo, kjer se srečujemo mesečno in obravnavamo vse otroke, ki na kakršenkoli način izstopajo oz. je zaznati, da bi imeli kakršnekoli težave,« je povedal. Tudi s policijo sodelujejo redno mesečno oz. takoj, ko nastopi kakršnakoli težava. »Samo sodelovanje z vsemi in vseh je zagotovilo, da smo lahko uspešni na vseh področjih,« je dejal in dodal, da bodo lahko šele zdaj začeli bolj resno vključevati v reševanje tudi Zdravstveni dom Kočevje, saj je bil šele v preteklem letu vzpostavljen Center za krepitev zdravja, s katerim se odpirajo programi, ki jih že uporabljajo preventivno in se bodo uporabljali tudi kurativno.

TREBA JE ŠE …

»Otrok je popolnoma neodgovoren do 14. leta, potem delno odgovoren do 18. leta. Absolutno je treba mejno starost znižati, saj se ravno zaradi zakonodaje dijakom od 16 do 18 let dodeljujejo naloge pri razpečevanju trave, tabletk, cigaret, gotovo pa tudi droge,« je odgovoril Pirc na vprašanje, kaj pri reševanju težav pogrešajo in kaj bi bilo morda treba spremeniti, da 15-letniki v Sloveniji po uporabi konoplje ne bi tako zelo presegali povprečja vrstnikov iz drugih držav. Kot kažejo raziskave, je namreč uporaba konoplje v obdobju mladostništva škodljiva. Kanabinoidi pri otrocih in mladostnikih vplivajo na razvoj tistega dela možganov, ki je zadolžen za obdelavo sprejetih podatkov in za miselne procese, ki pripeljejo do reševanja problemov in sprejemanja odločitev. Raziskave kažejo, da se pri redni uporabi te sposobnosti zmanjšajo, še posebej pri tistih, ki so začeli uporabljati to drogo pred 18. letom starosti. Nekatere raziskave uporabo konoplje pri otrocih in mladostnikih povezujejo tudi s slabšim učnim uspehom in predčasno opustitvijo šolanja, poveča pa se tudi tveganje za uporabo drugih drog in zasvojenosti.

Članek je bil objavljen v 27. številki Dolenjskega lista 2. julija 2020

Mojca Leskovšek Svete