DL: Epidemija in povečan obisk gozdov, mnogi pustili smeti

15.8.2020 | 12:50

Obiskovalci gozda se moramo obnašati spoštljivo!

Obiskovalci gozda se moramo obnašati spoštljivo!

Jože Prah

Jože Prah

Janez Levstek

Janez Levstek

Niko Reiner

Niko Reiner

Izpostavljen gozdni bonton in spoštovanje pravic lastnikov gozdov – 80 odstotkov slovenskih gozdov v zasebni lasti – V času epidemije povečan obisk, mnogi pustili smeti – Problem vožnje z motornimi vozili, neprimeren odnos do gozdnih živali – Med epidemijo smo se v gozdovih zdravili

Osrednje teme letošnjega tedna gozdov, ki je že tradicionalno potekal konec maja, so bile gozdni bonton in skrb za gozd ter spoštovanje pravic lastnikov gozdov. Smo namreč edinstveni v Evropi – 80 odstotkov gozdov je v zasebni lasti, lastnikov gozda pa je okrog petsto tisoč.

»Naši lastniki gozdov, ki so združeni v Zvezo gozdarskih društev Slovenije, skupaj z gozdarsko stroko znajo dobro delati. Sodelovanje je izvrstno, to se vidi na terenu, tako da je slovenski gozd v dobri kondiciji,« meni revirni gozdar na sevniški enoti Zavodu za gozdove Slovenije Jože Prah.

Med epidemijo je bil obisk gozdov povečan, žal tudi negativni vplivi: smeti, poškodovanje gozda, vožnje z motornimi vozili, plašenje gozdnih živali …

Včasih je vtis sicer drugačen, ko je na primer slišati, kako lubadar napada našo smreko, kar se dogaja tudi v tem času. A velik del tega drevja je že posekan in odpeljan iz gozda. »Pogledati moramo tudi z drugega stališča. V Sloveniji imamo trikrat več smreke, kot bi je bilo po naravni poti. Zato je čisto normalno, da bo smreke v naslednjih letih manj in da bodo obstale tiste drevesne vrste, ki so bolj odporne na podnebne spremembe. To je v naravi popolnoma normalno,« pravi Prah. Slovenske gozdove je sicer v zadnjih letih poleg podlubnikov, ki so najpogostejši vzrok za sanitarni posek, prizadelo tudi kar nekaj naravnih ujm, predvsem žled in veter. Sploh po žledolomu je bilo kar 60 odstotkov poseka sanitarnega. A stanje se izboljšuje.

GOZDNI BONTON

Dvaindvajsetega maja smo v Sloveniji zaznamovali dan biotske raznovrstnosti – pohvalimo se lahko s kar 71 različnimi avtohtonimi drevesnimi vrstami!

Treba bo poskrbeti tudi za boljši gozdni bonton. Pred tednom gozdov je kodeks obiska v naravi podpisalo kar 27 slovenskih institucij. Kodeks temelji na petih stebrih spoštovanja: do narave, sebe, drugih, lastnine in do lokalne skupnosti.

Kot pove vodja brežiške enote Zavoda za gozdove Slovenije Niko Rainer, se je ravno v preteklih mesecih, v času epidemije in izolacije, jasno pokazalo, da so gozdovi naše pribežališče in zatočišče. »Ko smo bili omejeni v gibanju, ko se ni smelo prečkati niti občinskih meja, smo se domačini v območju svoje občine podajali na razne izlete in pritisk na gozdove je bil zelo velik. To nam le govori, da vsi državljani čutijo pomen gozdov, da so jih izbrali za sprehod in za druženje z družinami na prostem,« pravi Rainer, ki obenem opozarja, da ne smemo pozabiti, da imajo vsi gozdovi svojega lastnika.

GOZDOVI NAM DAJEJO VELIKO

»Ni tako samo po sebi umevno, kar imamo pri nas v Sloveniji, da lahko gremo, kamor hočemo. Poglejmo le sosede: Avstrijce, Italijane. Tam se v gozdove ne da več iti kar tako, po svoje,« pravi Rainer. Dogajanje med epidemijo pri nas je pokazalo, da se marsikateri obiskovalec gozdov tega žal ne zaveda. Gozdarji želijo zato opozoriti, da se je treba v gozdu obnašati primerno: gozdu, lastništvu in sploh ekosistemsko. Smeti, ki jih povzročimo, je treba odnesti ven, ne sme se uničevati podrasti, plašiti gozdnih živali, psi morajo biti pod skrbnim nadzorom lastnikov, v gozdu se ne sme voziti z motornimi vozili (pogosto gre za štirikolesnike).

Vse to se je dogajalo ob velikem obisku gozdov. »Če na tem področju ne bomo dovolj pazljivi in tenkočutni, če se ne bomo zavedali, da so gozdovi od nekoga in da moramo to lastnino spoštovati, če želimo v prihodnosti še zahajati v gozd, tam nabrati kostanj, gobe ali mah za jaslice, bo tega lahko kmalu konec. Gozdovi nam res dajejo zelo veliko,« opominja Rainer.

Pomena in splošne koristnosti gozda bi se verjetno šele zavedali, ko gozda in njegovih koristi v našem okolju nenadoma ne bi bilo več. »Pomemben je les kot naravni vir v slovenskih gozdovih. Naša družba upravlja gozdove v lasti države, velik del prihodkov pa namenjamo za krepitev tako imenovanih splošnih koristi gozda. Pomembna plat je tudi to, da so gozdovi zelena pljuča našega planeta in v tej krizi smo se na neki način zdravili v naših gozdovih. Ohranjanje zdrave narave bo vedno bolj pomembno, tega se moramo zavedati,« pravi Janez Levstek, predstavnik Družbe Slovenski državni gozdovi.

Na pomen gozda se bomo letos gotovo še spomnili, saj je leto 2020 razglašeno za mednarodno leto zdravja rastlin.

Članek je bil objavljen v 23. številki Dolenjskega lista 4. junija 2020

Besedilo in foto: L. Markelj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava