DL: Koronakriza in KŠ Grm - Krave so morale biti pomolzene

13.8.2020 | 14:45

Direktor Grma Novo mesto – centra biotehnike in turizma Tone Hrovat (levo) in Božo Hudoklin, učitelj praktičnega pouka vrtnarstva

Luka Novak, vodja šolskega posestva, na njivi s krompirjem v Srebrničah. Tega so posadili za dva hektarja več kot po navadi, zdaj ga je za pet hektarjev.

Na dveh hektarjih pokritih površin so posadili paprike, paradižnik, jajčevce, bučke in kumare.

Epidemija covid-19 krojila tudi delo na šolskem posestvu novomeške kmetijske šole Grm – Dijakov in študentov ni bilo, oblikovali posebno manjšo ekipo zaposlenih in posebej za to krizo začrtali proizvodnjo – Izpad za 300.000 do 400.000 evrov – Novost: samopostrežba pridelkov na njivah

Čas epidemije koronavirusne bolezni je močno vplival tudi na delo na šolskem posestvu Grma Novo mesto – centra biotehnike in turizma. Šola je bila zaprta, dijakov in študentov, ki bi pomagali v okviru praktičnega usposabljanja z delom, ni bilo, na čakanje so odšli tisti zaposleni, ki s posestvom neposredno niso povezani, pa vendar so, kot je dejal direktor Tone Hrovat, krave morale biti nahranjene in pomolzene ter posevki posejani. Delo na posestvu je moralo teči naprej, zato so posebej za krizo začrtali nekoliko drugačno proizvodnjo, kot bi jo imeli.

»Oblikovali smo posebno, manjšo ekipo zaposlenih, s katerimi smo opravili vse, kar je bilo nujno. Nekateri učitelji, ki so zadolženi za praktični pouk, so prišli pomagat sami od sebe, denimo prodajat cvetje, postavljat rastlinjake in podobno, nekaj smo opravili tudi s pomočjo študentov, ki smo jih v tem času ravno nameravali zaposliti, ker bodo zdaj diplomirali, prek napotnice študentskega servisa. Posadili smo tudi več krompirja, saj je bilo vprašanje, ali bo k nam prišel iz Španije in Italije, posejali korenček, rdečo peso, nekaj več zelenjave …« je nekaj ukrepov nanizal Hrovat in dodal, da so se zdaj, ko so se strogi ukrepi sprostili, na posestvo vrnili tudi nekateri učenci, da opravijo prakso, ki je v tem času niso mogli denimo na domačih kmetijah. »Vsi pa bodo zaradi specifičnosti razmer imeli kar nekaj odpustkov,« je dodal.

Izpostavil je, da se je v tem času še bolj kot kdajkoli prej pokazalo, kako pomembna je domača hrana, ki pomeni tudi varnost. »Zato moramo naše učence naučiti, da bodo znali poskrbeti za samooskrbo, da je priporočljivo tudi majhno kmetijo obdelati tako, da ti lahko prinaša dodaten dohodek, saj se bo najverjetneje spremenil tudi način zaposlitev v industriji. Hrano moramo imeti, tudi če se meje zaprejo. Tako so državne blagovne rezerve lahko tudi na majhnih kmetijah, a le če so obdelane,« je menil Hrovat.

Škodo, ki je v tem času nastala zaradi izpada prometa – tu je še posebej izpostavil Gostišče na trgu, ki je bilo skoraj dva meseca zaprto, njihovi butični trgovini pri novomeški tržnici in v Ljubljani, ki sta delali v zelo omejenem času, ter prodajo sadik rož in zelenjave v rastlinjaku, kjer je tudi veljal drugačen režim, ocenjuje na 300.000 do 400.000 evrov. »Zaradi interventnih ukrepov vlade glede povračila nadomestila za delavce, ki so bili na čakanju doma, bomo nekaj od tega dobili nazaj, sicer pa nihče ne ve, kaj se bo zgodilo čez poletje in kaj bo prinesla jesen. Mi bomo naredili vse, kar je v naši moči, da bo te izgube na posestvu čim manj,« je poudaril.

250 HEKTARJEV OBDELOVALNIH POVRŠIN IN GOZDA

Grmsko šolsko posestvo leži na različnih koncih okoli Novega mesta, po besedah Luke Novaka, njihovega diplomanta, ki je vodenje celotnega posestva prevzel v tem šolskem letu, imajo 250 hektarjev obdelovalnih površin in gozda, večina je šolskih, nekaj pa jih je v najemu od lokalnih lastnikov. Na Sevnem, kjer so tudi kmetijska šola in biotehniška gimnazija, višja strokovna šola, visoka šola za upravljanje podeželja, dijaški in študentski dom, razvojni inštitut in medpodjetniški izobraževalni center ter tudi vsa živina, je šolskih približno 60 hektarjev. V hlevih je 50 krav molznic, 80 glav mlade govedi, približno 30 konjev – od tega je nekaj zunanjih in imajo pri njih v najemu bokse – prašiči in seveda tudi male živali – kozice, race, goske, kokoši, zajci … V šolskem gozdu izvajajo tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo za naziv gozdarski sekač ali traktorist.

»Na naših dveh mlekomatih, eden je pri šoli na Sevnem in drugi na gostišču v središču Novega mesta, dnevno prodamo od 60 do 80 litrov mleka. Večino mleka predelamo v jogurt, skuto in sir, ki so na voljo po lokalnih trgovinah in v obeh butičnih prodajalnah. Povpraševanje po jogurtu je res veliko, kolikor ga naredimo, ga prodamo,« je dejal Novak.

PO PRIDELKE NA NJIVO

Na poljih imajo zdaj veliko žita in koruze, v Srebrničah pa so usmerjeni predvsem v pridelavo krompirja, tega je letos za pet hektarjev, korenja in rdeče pese, na skoraj dveh hektarjih pokritih površin pa imajo večinoma papriko ter nekaj paradižnika, jajčevca, bučk in kumar. Po vzoru nekaterih tujih držav bodo letos uvedli t. i. self service oz. samopostrežbo pridelkov na njivah. »Ponudili bomo možnost, da si lahko vsak sam nakoplje krompir ali nabere paprike, paradižnik, korenček … Cena za kilogram pa bo zato ugodnejša. Poskusili bomo tudi s spletno prodajo,« je dejal Hrovat.

Sicer pa načrtov za prihodnost na Grmu Novo mesto – centru biotehnike in turizma ne manjka. Kot je povedal direktor, se vse bolj usmerjajo v ekološki način pridelave na celotnem posestvu, kar naj bi dosegli v nekaj letih, začeli so obnavljati sušilnico sena, nedavno so v sodelovanju s podjetjem Fendt posodobili traktorski park, tako da imajo visoko tehnološke traktorje, s katerimi lahko vsa dela na polju od sajenja do dognojevanja, okopavanja in ostala natančna traktorska opravila opravijo brez voznika prek GPS-sistema na centimeter natančno. To v praksi pomeni, da so denimo vse kolesnice v žitih po spominu v računalniku povožene enako. Z Institutom Jožef Stefan pa se pogovarjajo, da bi kontrolirali in zaščitili posevke z droni. »To je nov projekt, prek katerega bi Grm računalniško, GPS in dron tehnologijo uporabljal v kmetijstvu najbrž prvi v Sloveniji,« je pojasnil direktor.

Na pogorišču objekta ob šoli, ki je zgorel februarja lani – v njem so imeli strokovne učilnice za praktični pouk, sodoben industrijski laboratorij, hladilnico in skladišča – naj bi še letos začela rasti nova stavba, velika 2750 kvadratnih metrov, v kateri bodo uredili vse, kar je zgorelo. Razpis za izvajalca del je objavljen, pridobljeno imajo tudi gradbeno dovoljenje. »Naložba je ocenjena na tri milijone evrov, od tega bomo sami prispevali 600.000 evrov, ostalo pa ministrstvo za šolstvo. Gradnja naj bi trajala leto dni,« je še dodal Tone Hrovat.

Članek je bil objavljen v 24. številki Dolenjskega lista 11. junija 2020

Besedilo in fotografije: M. Žnidaršič