DL: Kmetija Turk - S pomočjo predatorjev nad škodljivce

9.8.2020 | 19:40

Aleš Turk je prevzemnik kmetije postal leta 2015. (Foto: P. P.)

Aleš Turk je prevzemnik kmetije postal leta 2015. (Foto: P. P.)

Tina Juršič z vrečko s predatorji. (Foto: P. P.)

Tina Juršič z vrečko s predatorji. (Foto: P. P.)

Aleš Turk, ki bo naslednje leto stopil v 30. leto, je postal leta 2015 prevzemnik kmetije na Brodu v Podbočju, na kateri so vpeti v delo vsi družinski člani in njihovi partnerji. Ker pridelujejo hrano in različne sadike že na okoli 60 hektarjih, zemljo pa bodo dokupovali tudi v prihodnje, saj imajo ambiciozne načrte, imajo v sezoni zaposlenih še okrog 20 sodelavcev, zvečine domačinov.

To je bila tradicionalna kmetija z nekaj kravami, značilna za ta okoliš, pravi Aleš. Po kriznem obdobju pred okoli 30 leti so starši, oče Andrej in mama Vida, začeli z zelenjavo. Oba sta bila v službi, ki sta jo izgubila, zato preusmeritev iz živinoreje v zelenjadarstvo. Zelenjavo Turkovi že nekaj časa tudi predelujejo, denimo v ajvarje, vloženo papriko ipd., ukvarjajo pa se tudi z vzgojo sadik zelenjave.

Veliko, že okoli štiri hektarje obdelovalnih površin, imajo pod rastlinjaki tako, da njihova pridelava ni toliko odvisna od vremena, še najbolj pa jih skrbi pozeba. Zdaj, spomladi, je največ dela. Od okoli 60 hektarjev površin je večina zemlje njihove, nekaj pa je imajo tudi v najemu.

»Že tretje leto imamo certifikat Global Gap, kar pomeni, da pridelujemo zdravo, okolju prijazno hrano. Inšpekcije Evropske komisije preverjajo, kako je s higieno, kontroliranim gnojenjem in škropljenjem. Temu se že tako izogibamo in je res minimalno. V rastlinjakih imamo denimo biotično varstvo rastlin, kar pomeni, da naselimo predatorje, ki napadejo rastlinske škodljivce,« pojasnjuje Aleš.

V rastlinjakih imajo Turkovi celo leto različne vrste zelenih solat, paradižnik, kumarice, bučke, lubenice, melone, glavna pa je paprika. Vrtnine ob krompirju predstavljajo pretežni del dohodkov kmetije Turkovih. Krompir sadijo na okoli 22 hektarjih. Stalno uvajajo nove sorte, saj hočejo, da je pridelek dober, kakovosten, okus krompirja pa čim boljši. Semenski krompir večinoma uvažajo. Pri Turkovih je največje povpraševanje predvsem po mladem krompirju.

Dvajset sodelavcev potrebujejo za sajenje, pobiranje in pakiranje pridelkov. Pri prodaji in distribuciji pridelkov drugo leto sodelujejo s krškim Evrosadom, precej pridelka pa prodajo tudi v lastni prodajalni na dvorišču kmetije.

Proti škodljivcem se, kot rečeno, borijo na biotični, naravi najbolj prijazen način, s predatorji, plenilci torej. To so razne žuželke, pršice in druge živali, ki napadejo in pokončajo škodljivce. Papirnate vrečice z žagovino, v kateri so predatorji, zaščiteni za transport in za lažjo uporabo, namestijo na približno vsako deveto sadiko paprike v vrsti. Da, to je precej naporno delo, ni za tiste, ki imajo težave s hrbtenico! Za delo s predatorji je specializirana Aleševa partnerka Tina Juršič, univ. dipl. inž. zootehnike. Tina je s sodelavci v rastlinjaku ravno nameščala vrečice s predatorji, konkretno pršico, na paprike, da bodo uničili škodljivce – tripse, ko smo jo zmotili. »Za tri hektarje paprik smo naročili 24 škatel, v vsaki je okrog 500 vrečic s predatorji, s katerimi se borimo proti škodljivcem na paprikah, paradižnikih kumarah in jagodah.«

Juršičeva se je po diplomi na Biotehniški fakulteti v Ljubljani lotila še študija iz naravovarstva in diplomirala iz biotičnega varstva. Prihaja iz vasi Dolšce v sosednji kostanjeviški občini. »Če želimo čim bolj sonaraven način pridelave hrane, potem moramo ohraniti v naravi koristne žuželke, denimo pikapolonice, ki se hranijo z ušmi,« pojasnjuje Juršičeva.

Članek je bil objavljen v 23. številki Dolenjskega lista 4. junija 2020

Pavel Perc

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava