Vaš komentar: Zakaj ne morem izkoristiti počitniških bonov

7.8.2020 | 12:50

Simbolna slika (foto: arhiv)

Simbolna slika (foto: arhiv)

Razmišljam o dopustu, tudi meni bi se prilegel. Sicer pa pravijo, da smo upokojenci tako in tako na dopustu celo leto.

Radodarno nam je država podarila počitniške bone, vožnja z avtobusom ali vlakom po Sloveniji je brezplačna. Od navdušenja kar poskočimo, toda vse skupaj nas hitro strezni. Ko tako računamo koliko bi nas pravzaprav stal dopust, pridemo do zanimivih rezultatov.

S počitniškimi boni si lahko privoščimo tri nočitve z zajtrkom v bližnjih toplicah, v kmečkem penzionu, kampu in pač povsod tam, kjer sprejemajo turistične bone. Izpustimo pač high class hotele. Kaj pa kosilo ali večerja, marsikdo si je že ne bo mogel privoščiti s svojo skromno pokojnino, saj je vendar treba doma plačati račune, ki nikoli ne zmanjkajo, kupiti ozimnico ali kurjavo za gretje, saj bosta jesen in zima kar kmalu tukaj. Zelo pomembno pa je tudi naslednje: avtobus ali vlak te ne pripeljeta do želene lokacije, kjer bi rad dopustoval in v naših letih (70, 80 ali več let) in z raznimi boleznimi, pač ni najbolj primerno hoditi peš in pri tem nositi še prtljago. Vem, oglasili se bodo številni, naročite si taksi. Dragi moji, to je še dodatni strošek, ki ga ne zmoremo. In tako je za tiste, ki nimajo nikogar, ki bi jih lahko prevažal najboljša varianta, da ostanejo doma, tako ne bomo uporabili počitniških bonov in ne brezplačnih vozovnic. Lahko samo sanjali o plažah, pesku, jezerih in opevanih naravnih parkih. Ne vem, kako bodo počitniške bone izkoristili starejši v domovih upokojencev ali pa nepokretni. Seveda lahko bone prenesejo na otroke in vnuke, kaj pa tisti, ki nimajo nikogar? Uživali bodo pač dopust tam kjer so sedaj – dom upokojencev ali pa nepokretno v posteljah. Glavno, da so upravičeni do bona in brezplačne vozovnice.

Sklenila sem, da bom vseeno dopustniško uživala. Privoščila si bom domačo eksotiko. Srečo tudi imam, da živim blizu morja in ko se sonce šopiri z vročimi žarki, ko se ožgani ljudje gnetejo na vročem pesku, ležijo na pisanih brisačah blizu kakšne palme, samo da izgleda eksotično, sem našla kotiček na bližnjem hribčku. Ležim na odpadlih iglicah borovcev, ki so mehkejši od brisače, vpijam duh smole borovcev, nedaleč stran opazujem košček našega sinjega morja in skale oblite z valovi. Tukaj lahko počivam, razmišljam, dušo in srce si polnim z energijo, obujam pretekle lepe spomine. To je moj otoček sreče, brez vsake gneče in brez zapravljanja. Tudi v krajih brez morja lahko lepo preživimo dneve. Ob potočku, ki veselo šumlja, se zleknemo na zeleno travo, poslušamo ptičje ščebetanje, nežno brenčanje čebel, sprostilo nas bo in bomo kakor prerojeni. Pa še država nam bo hvaležna, ker ne bo imela stroškov z nami, malo manj seveda turistična društva, ker bo statistično manj nočitev.

Zaradi tega se seveda prav nič ne razburjam, vesela sem, da bom moj dopust preživela kvalitetno, v naravi, se odpočila in še manj možnosti imela, da bi srečala ta nesrečni COVID-19.

Emilijana Crgol

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (3)

8.8.2020–2     + (2)     – (4)     Oceni Lojzekov stric 

Kolk neumnosti ste napisala Emilijana

8.8.2020+2     + (2)     – (0)     Oceni Termometer 

saj lahko bone podariš družinskim članom...

9.8.2020+5     + (5)     – (0)     Oceni enkratno 

Torej pišeš o nečem, kar nisi niti preizkusila. Moje izkušnje so malo drugačne, dve osebi v solidnem prijetnem hotelu ob slovenski obali, dve nočitvi in tri dni na slovenski obali. Na koncu je od teh dveh bonov ostalo še kakšnih 20 evrov drobiža, za katerega so nama prijazno zavili za popotnico še nekaj sladkarij iz kuhinje. Res pa je, da je skromnost tudi lepa čednost. Ceneje še nisem dopustoval.Glede ležanja pod borovci in uživanja v naravi pa seveda delimo enako mnenje. Za prevoz do obale bo namesto taksija dober tudi kakšen prijazen sosed, sorodnik, sin ali vnuk. Saj se jih kar najde, če gojiš dobre odnose z ljudmi.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava