Kamere v gozdu: kako lovijo migrante in koliko nas je to že stalo

1.8.2020 | 17:45

Policija ob meji s Hrvaško postavlja kamere, s katerimi bo lovila ilegalne migrante.

Policija ob meji s Hrvaško postavlja kamere, s katerimi bo lovila ilegalne migrante.

Kamere v gozdu: kako lovijo migrante in koliko nas je to že stalo

Od leta 2015, ko se je začel migrantski val na EU, je Slovenija za namestitev elektronskih nadzornih naprav na zeleni meji skupaj z DDV iz proračuna plačala 1,5 milijona evrov.

Slovenija se vse od začetka migrantske krize, ko je čez našo mejo prišlo nezakonito tudi po 10 tisoč ljudi na dan, trudi uspešno nadzorovati meje s sosednjimi državami in omejevati nezakonite prehode migrantov. Še posebej pomemben je dober nadzor naše južne meje s Hrvaško, ki je obenem zunanja meja šengenskega območja.

Po uradnih podatkih slovenske policije za zdaj Sloveniji to ne uspeva v polni meri, saj se nezakoniti prehodi dogajajo vsakodnevno. Samo v sredo, 29. julija, so policisti PU Novo na območju  Gorenjih  Radencev,  Omote,  Tanče  Gore in Metlike izsledili in prijeli osem tujcev, ki so nezakonito prestopili državno mejo. Šlo je za šest državljanov  Maroka, enega Pakistanca in državljana Alžirije.

Policija, ki pri nadzoru meje sodeluje celo s slovensko vojsko, pa za zajezitev nelegalnih prehodov med drugim uporablja tudi številne elektronske naprave, kot denimo nadzorne kamere. Takšne kamere lahko mimoidoči opazi ob poteh ob reki Kolpi v Beli krajini. Na policiji so nam pojasnili, da je tako nadzorovana zgolj slovensko-hrvaška meja, na mejah z Italijo, Madžarsko in Avstrijo takega video nadzora ni, bržčas zato, ker so to notranje meje šengenskega območja.

Na generalni policijski upravi so povedali, da je trenutno na meji s Hrvaško - po gozdovih in ob rekah – nameščenih 24 kamer, ki so jih začeli nameščati leta 2015, ko so na Slovenijo najbolj pritisnili migranti.  »Na lokacijah, kjer prihaja do zgostitev nezakonitih prestopov meje, policija dodatno v okviru analiz tveganja in operativnih ugotovitev postavlja 220 mobilnih t.i. lovskih kamer,« še poudarijo na GPU.

Mesečni stroški za elektriko za omenjene kamere znašajo 30 evrov, izvemo, kar je zanemarljivo, stroškov z vzdrževanjem pa po zagotovilih policije za zdaj še ni, saj je vsa elektronska oprema, se pravi kamere in dodatna oprema, še v garanciji.  V tem času je torej za elektriko šlo okoli 1500 evrov in, kot rečeno, 1,5 milijona za nakupe in namestitve nadzorne opreme.

Ko pa smo policijo spraševali o nadzornih kamerah ob meji, pa nas je seveda zanimalo tudi, kako hitro lahko policisti pridejo na kraj, kjer nadzorne kamere zaznajo nezakonite prehode, denimo čez reko Kolpo. Pojasnili so nam: »Zagotavljanje ustreznega odziva na vsako zaznavo nedovoljenega prehoda državne meje, ne glede na način, kako je bil nedovoljeni prehod meje zaznan (policijska patrulja, kamera, SV, klic občanov, ...) je osnovni namen načrtovanja dela na policijskih enotah vzdolž zunanje schengenske meje.«

Dodali pa so še, da ni cilj policije zgolj prijetje migrantov, ki so nezakonito prečkali mejo »ampak tudi njihovih tihotapcev (npr. v interesu preiskave kaznivih ravnaj policija prijetja ne izvede nemudoma, ampak ob vstopu v vozilo ipd ...).« Dejstvo je namreč, da je tudi tihotapljenje migrantov, ki vstopijo nezakonito v Slovenijo, postal dober posel, ki pa je seveda nezakonit.

G. P.; Reporter

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (2)

14d nazaj—     + (1)     – (1)     Oceni Cestnik Peter 

Se pravi, da še scat ne smemo več v hosti ne da bi nas opazovali... No, bomo pa v Kolpi več lulali ;)

13d nazajOceni enkratno 

svojčas smo se učili v šoli tisto pesmico o zviti lisički, ki ima svoj kvartir pod skalco in moli jagrčku figce. Strašno me spominja na to pesmico...

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava