DL: Sezonski delavci v kmetijstvu - Nekateri zdržijo le nekaj ur

29.7.2020 | 14:45

V sadjarstvu potrebujejo in zato zaposlijo precej sezonskih delavcev. (Foto: M. L.)

Ukrepi za zajezitev epidemije zajezili tudi prihod občasnih delavcev iz drugih držav – Obiranje jagod, delo v nasadih zelenjave ter v vinogradih in sadovnjakih – Nizek odziv, a nekaterih del ne more opravljati vsak

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v začetku aprila opozarjalo, da zaradi epidemije ne morejo v Slovenijo priti tuji sezonski delavci. To je bilo za kmetijstvo pomembno obdobje, saj gre za čas za pripravo in obsežen začetek del na poljih, so poudarili takrat na ministrstvu in pri tem posebej izpostavili hmeljarstvo, ki sicer ni pomembnejša panoga na našem območju.

Ministrstvo je zaradi nastale vrzeli stopilo v stik s študentskimi servisi in zavodom za zaposlovanje, da bi vključili v delo brezposelne osebe v Sloveniji. Sočasno so s pristojnimi ustanovami iskali način, da bi se v začasno delo v kmetijstvu lahko vključili vsi državljani, ki bi to želeli, na primer študenti, upokojenci, delavci, ki so na čakanju, in drugi. S postopnim sproščanjem protikoronskih ukrepov so se razmere izboljšale, kar so v kmetijstvu sprejeli z olajšanjem, saj je delo kmetijstvu v polnem zamahu. Gre za obiranje jagod, v sadjarstvu rez in redčenje plodov jablan in hrušk in v pridelavi zelenjave za pletje, pobiranje pridelkov in pakiranje.

Zavod za zaposlovanje vsako leto objavi informacije o ponudnikih sezonskih del v kmetijstvu. Izvajalci sezonskih del v kmetijstvu iščejo osebe za opravljanje različnih del – spomladi iščejo predvsem delavce za redčenje in obrezovanje sadnega drevja in obiranje jagod ter delo v hmeljiščih, poleti za pridelavo in obiranje zelenjave, v jeseni pa za obiranje sezonskega sadja, jabolk, grozdja. Potrebe po sezonskih delavcih so praviloma največje v severovzhodni in vzhodni Sloveniji. Zavod je v začetku tega tedna tako objavil seznam 17 ponudnikov sezonskih del v kmetijstvu, ki bodo iskali približno 500 delavcev v letošnji sezoni. Nekatere potrebe bodo aktualne kasneje v letu, seznam sproti dopolnjujejo in je dosegljiv na povezavi: https://www.ess.gov.si/obvestila/obvestilo/840. Zavod je glede na povpraševanje po sezonskih delavcih v kmetijstvu s ponudbo seznanil okoli 18.000 brezposelnih oseb.

Območna služba zavoda za zaposlovanje Sevnica je letos posredovala 3600 telefonskih kratkih obvestil približno 1300 brezposelnim osebam. Odzvalo se jih je približno 30, od teh so s sedmimi sklenili delovno razmerje. Kot pravi Saša Mohorko, direktorica območne službe, so med razlogi za tako nizek odziv težje fizično delo, ki zahteva dobro fizično kondicijo in zdravje, deljen delovni čas, na primer pri obiranju jagod, in pomanjkanje lastnega prevoza. Še dodatno je nizek odziv posledica ukrepov države v času epidemije, ko prebivalci niso imeli organiziranega varstva otrok, ni bilo javnega prevoza, vprašljiva je bila tudi varnost pri delu ipd. V Posavju je potrebe po sezonskih delavcih zavodu sporočilo šest delodajalcev za skupno 150 delavcev, od tega 130 za dela v pomladanskem času, ki se zaključijo do junija, preostali delavci pa bodo s sezonskimi deli nadaljevali v prihodnjih mesecih.

Kot je povedal Darko Krošelj iz podjetje Darsad Zdole, pri njih zaposlujejo sezonske delavce največ iz Bosne in Srbije. Iz Slovenije jih pride zelo malo, nekateri ostanejo samo nekaj ur in jih potem ni več. Sezono so začeli z obiranjem jagod, ko bo ta mimo, bo dela še dovolj, saj, kot pravi Krošelj, je dela v kmetijstvu vedno dovolj, zlasti v sadjarstvu. Sezonski delavci pridejo za od tri do šest mesecev. Z njimi se podjetje dogovarja neposredno, brez posrednikov, pri tem sodeluje z zavodom za zaposlovanje in upravno enoto. Na leto zaposlijo v tem podjetju do sto sezonskih delavcev, je povedal Darko Krošelj.

V krškem podjetju Evrosad so po 20. aprilu začeli obirati jagode. V tem obdobju jim je manjkalo nekaj delavcev, te težave so odpravili tudi s prerazporeditvami svojih delavcev iz pakirnice, je povedal direktor Boštjan Kozole. Sezonski delavci sem prihajajo večinoma iz Bosne in Srbije. Redno zaposleni delavci so vsi iz Slovenije. Kozole pravi, da bodo med letom potrebovali okrog 250 sezonskih delavcev, predvsem v drugi polovici leta za obiranje sadja. Na delo pridejo sezonski delavci, ki so že bili v tem podjetju v prejšnjih letih in poznajo vrsto dela. »To so bolj ali manj stalne skupine sezonskih delavcev. So dobri in uspešni delavci,« je povedal direktor Kozole.

V Kmetijski zadrugi Metlika sezonske delavce zaposlujejo občasno za vinogradništvo. Z njimi imajo sklenjene pogodbe za začasno in občasno delo v kmetijstvu. Nimajo tujcev, najamejo slovenske delavce, največkrat upokojence in brezposelne osebe. Povečan obseg dela je v različnih letnih obdobjih, na primer za zelena dela v vinogradu in za trgatev. Bolj ali manj imajo stalne sezonske delavce. V tem obdobju jih imajo okrog deset. Število se sicer spreminja, odvisno je med drugim od tega, za katero vrsto dela gre v posameznem obdobju in kakšna je letina, je povedala Darja Vlah in splošnega sektorja v Kmetijski zadrugi Metlika.

OD KOD

Sezonski delavci za delo v Slovenijo prihajajo iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvaške, Romunije in nekaterih drugih držav. Državljani držav Evropske unije in Švice imajo prost dostop na slovenski trg dela, so pojasnili v sevniški območni službi zavoda za zaposlovanje. Državljani iz tako imenovanih tretjih držav za delo v Sloveniji praviloma potrebujejo dovoljenje. Tujci za sezonsko delo v kmetijstvu, ki ni daljše od 90 dni v koledarskem letu, še naprej potrebujejo delovno dovoljenje. Izda ga zavod za zaposlovanje. Za sezonska dela v kmetijstvu, ki so daljša od 90 dni v koledarskem letu, je pri upravni enoti potrebno pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo. V tem postopku zavod za zaposlovanje izda soglasje k enotnemu dovoljenju za sezonsko delo, če so izpolnjeni pogoji. Upravna enota Brežice, kot je povedala Monika Volk, vodja oddelka za notranje zadeve, trenutno nima prejetih vlog za izdajo dovoljenj, ki so v pristojnosti upravne enote.

Delodajalci, kot je pojasnila Saša Mohorko iz sevniške območne službe zavoda za zaposlovanje, za opravljanje sezonskih del večinoma sklepajo pogodbe o začasnem in občasnem delu v kmetijstvu po Zakonu o kmetijstvu, torej le izjemoma sklepajo delovno razmerje.

Članek je bil objavljen v 21. številki Dolenjskega lista 21. maja 2020

M. Luzar