DL: Vozniki motorjev in štirikolesnikov delajo škodo

8.7.2020 | 14:20

Simbolna slika (foto: arhiv)

Simbolna slika (foto: arhiv)

Na dežurni telefon Dolenjskega listaje  poklicala naročnica z okolice Novega mesta in kot iz topa izstrelila zanimivo vprašanje: »Zanima me, kdo mi lahko pove, kdaj bomo kmetje imeli pravico do svoje zemlje?« In nadaljevala: »Že tako je velika suša za seno, po travnikih in njivah pa se vozijo ljudje s kros motorji in štirikolesniki ter delajo še večjo škodo. Ko jih opozoriš na to, ti pa grozijo!« Ob tem je omenila še lastnike psov, ki svoje štirinožne prijatelje vodijo in spuščajo na travnikih, ko pa se ti podelajo, pa rjavega kupčka ne pospravijo. »Uboga žival v hlevu, kaj mora vse pojesti,« je dodala.

Kako je z vožnjo v naravnem okolju, smo povprašali na Policijski upravi Novo mesto, kjer so nam povedali, da vožnjo z vozili v naravnem okolju ureja Zakon o ohranjanju narave in policija je v skladu s tem zakonom poleg drugih organov, kot so inšpekcijske službe, pooblaščena za nadzor nad določbami, ki se nanašajo na vožnjo z vozili na motorni pogon v naravnem okolju, ni pa denimo pristojna za nadzor nad vožnjo s kolesi v naravnem okolju. »Če policist ugotovi prekršek, kršitelju izda plačilni nalog. Za kršitev je določena globa od 200 do 1000 evrov za posameznika in od 1000 do 2000 evrov za pravno osebo. V primeru ponavljajočih se kršitev lahko policist predmet, s katerim je bil storjen prekršek (npr. kros motor, štirikolesnik, motorne sani), zaseže,« je pojasnila predstavnica za odnose z javnostmi Alenka Drenik.

Dodala, je da občane pozivajo, da jih, če zaznajo kršitve, o tem obvestijo. »Policisti se ob vsaki prijavi odzovejo in poskušajo kršitelja izslediti. Dejstvo pa je, da je ugotavljanje kršitev pogosto oteženo, saj ob prihodu policistov kršitelji kraj že zapustijo, z zbiranjem obvestil pa jih je težko identificirati in jim kršitev dokazati.«

Članek je bil objavljen v 18. številki Dolenjskega lista 30. aprila 2020 v rubriki HALO, tukaj bralec Dolenjca!

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (3)

8.7.2020+2     + (2)     – (0)     Oceni delec 

Zastavljeno vprašanje gospe je zelo na mestu. Tudi z drugega vidika kot je preprost vstop na tuje zemljišče, nabiranje plodov na travniku ali v gozdu katerega je lastništvo zasebno ipd. V tem primeru ameriški sistem ni prav nič zgrešen. Ograja in napis, da gre za zasebno last in je prehod ali vstop prepovedan. Pri nas pa gobarji in nabiralci kostanja vdrejo v gozd in vse poberejo kakor, da lastnik gozda, kateri zanj plačuje in ga vzdržuje, tega ne bi mogel sam.

8.7.2020+1     + (1)     – (0)     Oceni Jožko 

Po Zakonu o gozdovih, je gibanje po gozdu dovoljeno, ne sme se pa delati škode. Nabiranje plodov je dovoljeno.Druga zadeva pa je, ali je to do lastnika gozda tudi pošteno.

11.7.2020Oceni vl 

Moje mnenje je, da je ureditev o gozdovih v našem zakonu primerna. Prav je, da ni ograj kot je to marsikje, narava je državna. Lastniki gozdov v večini niso občutljivi zaradi nabiranja gob in kostanja. Problem je edino v tem, ker so med obiskovalci packe, ki niso za med ljudi, ker delajo škodo naravi in sodržavljanom. Glede vzdrževanja gozdov je pa tudi včasih dobro opozoriti, da večina lastnikov ni ravno v skrbeh za bolj urejen gozd. (vika lozar)

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava