DL: Da ne pozabimo - Šolska zgodovina v prenovljenih prostorih

4.7.2020 | 12:20

Gojko Bunjevac: »Učilnici bomo vrnili nekdanjo podobo.« (Foto: M. G.)

Gojko Bunjevac: »Učilnici bomo vrnili nekdanjo podobo.« (Foto: M. G.)

V večnamenskih pritličnih prostorih igrajo tudi namizni tenis. (Foto: M. G.)

V večnamenskih pritličnih prostorih igrajo tudi namizni tenis. (Foto: M. G.)

Stavba učenosti je vrata zaprla leta 1976 – Pred štirimi leti obnovili pritličje, kmalu bo na ogled razredna učilnica – Pridobitev za kraj

Krajevna skupnost Mozelj - Livold s 1600 prebivalci je tretja največja v občini Kočevje. Ima, tako kot druge lokalne enote, razvojne težave, in kar je spodbudno, paleto načrtov za oživitev vasi in naselja na svojemu območju.

Vodi jo Gojko Bunjevac iz Mozlja, ki je pred leti med drugim napel vse moči, da bi tamkajšnji podružnični šoli, ki je zaradi upada števila otrok, iz šolskih okolišev Mozelj, Kačji Potok, Rajndol, Knežja Lipa in Spodnji Log, vrata učenosti zaprla davnega leta 1976, vrnil vsaj malo nekdanjega poslanstva. »Do pred štirimi leti je bil vhod v šolo trdno zaklenjen, notranjost se je bolj ali manj sesuvala, spominska (betonska) plošča iz časa osamosvojitve na dvorišču pa priča, da so se ljudje (vojaki) v njej zadrževali leta 1991,« je dejal Bunjevac.

Občina je prepoznala pomembnost stavbe za kraj in je v enem letu uredila pritlične prostore, ki jih vaščani uporabljajo za društvene in druge namene. Od takrat si vodstvo KS prizadeva, da bi vsaj delno vrnilo podobo tudi nekdanji večji učilnici v prvem nadstropju. »Sklenili smo, da je v prihodnje najbolj smotrno celoten znesek, ki nam ga lokalna skupnost zagotavlja za dejavnosti, nameniti vsaki izmed štirih vaških skupnosti (Dolga vas, Livold, Mozelj, Črni Potok) in ga ne razpršiti kot do zdaj. To se je izkazalo kot dobra smer,« je poudaril Bunjevac. Tako so denar tokrat namenili za obnovo prostorov nekdanje učilnice v prvemu nadstropju, s poudarkom restavriranja pred več desetletji narejenih šolskih miz in stolov, ki jih je v roke vzel mojster Roman Zupančič.

»Razmere so nanesle, da sem že tri tedne edini 'učenec' v stavbi, v kateri je nekoč mrgolelo otrok, mi je dejal starejši Mozeljčan, ki ni skrival zadovoljstva, da se bo morda že to jesen, po 60 letih, znova usedel v prvo vrsto, do šolskega okna, s pogledom na kočevsko polje,« je Romanu željo razkril zgovorni možakar. Kazal mu je učilnico za en razred, seveda z nekdanjo opremo in pohištvom (stoli, klopi, tabla) ter slačilnico, po vzorcu ene šole v Beli Krajini, kjer bosta obiskovalcem predstavljena že zbledeli otroški živ žav in zgodovina kraja, tudi v kočevarskem narečju. Poteka namreč zbiranje gradiva o preteklosti mozeljskega okoliša in obračanje porumenelih listov dnevnikov, s seznami učencev, ki so nekoč gulili šolske klopi. »Predstavljeni bodo v kroniki, pod katero naj bi se podpisale tri profesorice, dobre poznavalke lokalnega okolja. Tako kot je Romanovo delo zelo tankočutno, naj bi tudi one podrobno in izčrpno poiskale sleherno krajevno zanimivost,« se nadeja Bunjevac.

Mozlju bi radi vrnili humorni zabavni blišč, ki se je trinajst let, zadnjič 1993, lesketal v podobi Oslovske noči. Poguma vaščanom ne manjka, čeprav so od takrat ostali tudi brez gostilne, kegljišča in trgovine.

Članek je bil objavljen v 17. številki Dolenjskega lista 23. aprila 2020

M. Glavonjić

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava