DL: Marof razkril nove skrivnosti

28.6.2020 | 16:00

Na vrhu Marofa je od pozne bronaste dobe pa do rimskega časa stalo utrjeno gradišče. Občina je po obodu naselja januarja uredila sprehajalno pot, med kopanjem jarka za nov vodovod pa so arheologi izkopali tudi ostanke prazgodovinske hiše. (Foto: Aleš Tiran)

Med lepšimi najdbami v hiši je velika in okrašena lončena posoda za shranjevanje živil. Pod težo zemlje se je sicer sesedla, a se jo bo dalo znova sestaviti. (Foto: Borut Slokan)

Okrašene piramidalne uteži za statve, ki so jih našli znotraj hiše. (Foto: Borut Slokan)

Na vrhu Marofa so arheologi med gradnjo vodovoda naleteli na ostanke prazgodovinske hiše iz 7. ali 6. stoletja pr. n. š. in novodobnega pokopališča, katerega lokacije do zdaj nismo poznali – Nakazuje se tudi obrambni zid gradišča

Novomeška občina na območju Marofa gradi novo vodovodno napeljavo. Ker cevi potekajo po sredini nekdanje prazgodovinske naselbine, traso vodovoda raziskujejo tudi arheologi, ki so že prvi dan izkopavanj naleteli na izjemno zanimivo najdbo – ostanke prazgodovinske hiše.

Kot nam je povedal vodja izkopavanja arheolog Aleš Tiran, so znotraj nekdanje naselbine našli ostanke vkopanega oz. shrambnega dela prazgodovinske hiše. V njej so našli tipičen inventar, ki sodi v obdobje starejše železne dobe: lončeno posodo za kuhanje, lepo okrašeno posodo za shranjevanje živil, pivsko posodo, živalske kosti, ostanke statev in preslice, bronasto zapestnico, železni nož, nekaj lončenih svitkov (podstavkov za kuhanje na ognju), pa tudi več gomoljev neprečiščene litine, ki so ostanki železarske obrti. »Velikosti hiše ne poznamo, smo pa med izkopavanjem naleteli na kar veliko kamna, kar daje slutiti, da je hišo zamejeval kamniti venec oz. da je imela utrjene robove,« pravi Tiran.

A to ni bila edina zanimiva najdba. Nekaj dni pozneje so namreč arheologi našli še več grobov z ostanki lesenih krst in skeletov, ki potrjujejo obstoj mestnega pokopališča na Marofu. O tem pokopališču sicer pričajo nekateri zgodovinski viri, njegova natančna lokacija pa do zdaj ni bila znana. Arheologi bodo skelete in pridatke, na katere so naleteli, izkopali in dokumentirali, potem pa jih bodo predali v antropološko analizo. Ko bo ta končana, bodo posmrtne ostanke v dogovoru s pristojnimi pokopali v skupno grobnico na enem od novomeških pokopališč.

Kustos Dolenjskega muzeja in vodja številnih arheoloških izkopavanj na prazgodovinskih najdiščih v Novem mestu in okolici Borut Križ je nad zadnjimi najdbami na Marofu navdušen. Kot nam je povedal, so arheologi zavoda za varstvo kulturne dediščine na ostanke štirih prazgodovinskih hiš na vrhu Marofa naleteli že januarja, ko so nadzirali gradnjo peščene sprehajalne poti, ki jo je občina uredila na obodu nekdanjega gradišča. Takrat so najdbe le dokumentirali, označili in ponovno zasuli, medtem ko bodo predmete, ki jih je izkopala Tiranova skupina, zdaj lahko tudi podrobneje preučili. »Do zdaj smo v Novem mestu izkopali že več tisoč prazgodovinskih grobov, to pa so prva stanovanja teh prebivalcev,« pravi Križ. Hišo, na katero so naleteli med gradnjo vodovoda, sicer umešča v obdobje starejše železne dobe oz. v 7. ali 6. stoletje pred našim štetjem.

Za zelo pomembno odkritje, ki bogati naše poznavanje zgodovine Novega mesta, je Križ označil tudi najdbo nekdanjega mestnega pokopališča. O njem je v svoji Zgodovini Novega mesta, ki je izšla leta 1891, pisal že zgodovinar Ivan Vrhovec. Kot pravi, so Novomeščani do konca 18. stoletja svoje mrtve pokopavali na pokopališču pri kapiteljski cerkvi, leta 1785 pa so zaradi odloka cesarja Jožefa II., ki je iz sanitarnih in zdravstvenih razlogov pokopavanje znotraj mestnih obzidij prepovedal, za novo lokacijo pokopališča izbrali Marof. Pokopališče je bilo v uporabi le kakih 15 let, saj so ga že na začetku 19. stoletja preselili v okolico kapucinskega samostana, ki je stal na današnjem Novem trgu.

Arheologi bodo na vrhu Marofa raziskovali še kak teden ali dva, v tem času pa bi se znala pokazati še kaka zanimiva najdba. Kot pravi Tiran, so v testni sondi, ki so jo izkopali v okviru te raziskave, zaznali znake morebitnega obrambnega zidu oz. utrjenega roba te prazgodovinske naselbine. »To bi bilo nekako logično. Morfologija terena nakazuje, da robove naselja zamejuje nasip oz. nekakšna obrambna struktura. Naleteli smo že na ostanke zloženih kamnov, a je za zdaj še težko reči, kaj to je. Ko jih bomo očistili in preučili, bo to bolj jasno,« pravi Tiran.

Članek je bil objavljen v 16. številki Dolenjskega lista 16. aprila 2020

Boris Blaić