Predstavitev in varstvo človeške ribice na primeru črne človeške ribice v Beli krajini

28.6.2020 | 12:45

Akronim projekta: Črna človeška ribica
Številka projekta: 33152-115/2017
Čas trajanja projekta: marec 2018 - oktober 2020
Nosilec projekta: Zupančič d.o.o.
Partnerji: Občina Črnomelj, Zavod RS za varstvo narave, Društvo Proteus, okoljsko gibanje Bele krajina, RIC Bela krajina

Finančna vrednost projekta: 118. 380,46 EUR.

Vir financiranja: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, ki sofinancira projekt v višini 80 % upravičenih stroškov.

Odobrena vrednost po projektnih partnerjih:

RIC Bela krajina: 9.535,68 EUR

Občina Črnomelj: 10.811,39 EUR

ZRSVN OE BN: 10.608,13 EUR

Zupančič Črnomelj d.o.o.: 43.528,34 EUR

Društvo PROTEUS – Gibanje za naravo in okolje Bele krajine 9.007,54 EUR

Lastna sredstva partnerjev: neupravičeni stroški (DDV) in 20% upravičenih stroškov

Cilji projekta:

Skozi projekt »Črna človeška ribica« smo zasledovali osnovni cilj projekta, ki je razvoj nove turistične lokalitete doživljajskega zelenega turizma in sicer ureditev »Info centra črna človeška ribica«, na domačiji Zupančič ob izviru Jelševnik. Vsebine Info centra so predstavljene na osmih interpretacijskih točkah z naslovi: »Bela krajina, Zapisi v kamninah, Plitvi kras, Voda, Ekološke bombe, V večni temi ter Črni in beli močeril«.

Prvi korak k reševanju problematike črne človeške ribice je ozaveščanje. V okviru projektnih aktivnosti smo zasledovali tri cilje:

»izobraževanje in ozaveščanje javnosti o pomenu ohranjanja narave in okolja«,

» javnosti predstaviti ogroženost podzemne vode in človeške ribice« in

»javnosti predstaviti fenomen črne človeške ribice kot belokranjske in svetovne posebnosti«.

Pomembno je poudariti, da je Jelševnik edina lokacija na svetu, kjer je črno človeško ribico možno opazovati v naravi. V opazovalnem šotoru nad bruhalnikom smo zato s pomočjo IR kamere na nemoteč način omogočili obiskovalcem opazovanje črne človeške ribice. Okoli izvira je urejena sprehajalna pot, kateri je v sklopu projekta dodana tudi večja skulptura črne človeške ribice avtorja kiparja Boštjana Kavčiča.

Ob zaključku infrastrukturne ureditve Info centra, smo z organizacijo petih dogodkov s pomočjo interpretativnih vsebin na lokaciji informirali širšo lokalno in strokovno javnost o belokranjskem fenomenu. Dogodke je obiskalo 180 oseb, ki smo jih informirali o pomenu ohranjanja črne človeške ribice in njegove habitata.

Izvedli smo izobraževalni program izvajanja naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole ter izobraževanje za lokalne vodnike. V okviru projekta so bili že izvedenih trije testni naravoslovni dnevi (dva bosta izvedena še v mesecu septembru), na katerih smo najmlajšim generacijam približali varstvo okolja in črno človeško ribico kot izjemnega prebivalca belokranjskega plitvega krasa.

Družina Zupančič kot nosilec projekta z upravljanjem informativnega centra zagotavljala njegovo trajnost. Objekt bo vključen v lokalno turistično ponudbo. Promocija projekta smo nadgradili s spletno stranjo ( www.crni-moceril.si ) in z dvema informativnima zloženkama. Z vključevanjem turistične ponudbe Info centra v integralne produkte pa bomo zagotovili večjo prepoznavnost narave Bele krajine v slovenskem in svetovnem merilu.

Rezultati projekta, ki so bili doseženi v sklopu projekta:

Ureditev lokacije na Jelševniku za izvedbo kvalitetne interpretacije črne človeške ribice

Info center je zasnovan z željo, da obiskovalec celostno doživi in spozna črno človeško ribico in njen habitat – plitvi belokranjski kras. Uvodoma spozna Belo krajino in kamnine, ki gradijo njeno površje. Zaradi razpokanih kraških kamnin in podzemne vode, ki se na kraškem ravniku nahaja plitvo pod površjem se jamska favna in s tem tudi podzemna voda, soočata s številnimi okoljskimi izzivi. Obiskovalec se seznani z dejstvom, da je Bela krajina že preživela vsaj dve okoljski katastrofi (Krupa in Jelševnik), zato zahteva sobivanje s črno človeško ribico višjo stopnjo odgovornosti. Vsa antropogena dejavnost se namreč hitro odrazi v znižani kvaliteti podzemske vode, ki je ne le habitat jamskih živali, ampak tudi vir pitne vode.

Podzemni habitati Slovenije so v svetu vodilni po bogastvu izključno podzemnih živali. S približno 210 vrstami kopenskih in 240 vodnih podzemnih živali se slovensko podzemlje uvršča med najbolj bogato troglobiotsko favno na svetu. Izključno podzemne živali ali troglobionti so prilagojene na življenje v temi. Največkrat so brez oči ali pa so te močno reducirane, kožnega pigmenta nimajo, pri gibanju in iskanju hrane v temnem okolju si pomagajo s podaljšanimi okončinami. K biotski pestrosti slovenskega podzemlja pomembno prispevajo tudi belokranjske jame, saj so bile v njih poleg črne človeške ribice najdene še številne druge endemične jamske živali. Podzemlje Bele krajine torej skriva izjemno bogato favno, ki jo moramo obvarovati.

Predstavitev jamskega življa je še posebej zanimiva, saj smo jo uredili v temnem prostoru z namenom, da se približamo vtisu vstopa v pozemni svet.

Ker je jamski habitat človeku nedostopen je jamske živali težko opazovati. V projektu smo zato zasnovali opazovanje črne človeške ribice s pomočjo IR kamere, ki je nameščena nad kraškem bruhalnikom, kjer se ta izjemna žival pogosto pojavlja. Tako jo lahko spremljamo preko zaslona in na tak način ne motimo njenega miru. Za te namene je bil preurejen objekt za opazovanje nad bruhalnikom skladno z izdelanimi smernicami za tovrstne posege. Smernice je izdalo Društvo za jamsko biologijo. Za ogled preko IR kamere in v samem bruhalniku pa je v zaključni fazi izdelava poročila monitoringa vpliva naravoslovnega turizma.

Strokovne podlage za izvedbo interpretacijskih točk so pripravili Zavod RS za varstvo narave – OE Novo mesto. Strokovno pomoč so prispevali tudi strokovnjaki z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete UL in sicer dr. Rok Kostanjšek, dr. Teo Delić, dr. Liljana Bizijak Mali in dr. Maja Zagmajster. Celostna grafična podoba in idejna zasnova interpretacijskih točk, spletne strani, zloženk in promocijskega gradiva je nastala pod okriljem podjetja GEAart d.o.o. iz Nazarij.

Priprava in izvedba naravoslovnih dni

Problematiko črne človeške ribice smo v sklopu projekta prioritetno želeli približati najmlajšim generacijam, zato smo v ta namen s skupino učiteljev iz Društva Proteus in s strokovnim znanjem Zavoda RS za varstvo narave, oblikovali učni program za naravoslovne dni, ki se bodo izvajali v novem Info centru. Oblikovane so bile tri različne delavnice, za kemijsko in biološko smo kupili vso potrebno laboratorijsko opremo. Pripravili smo tudi učne priprave za učitelje biologije in kemije z delovnimi listi za drugo in tretjo triado OŠ ter srednje šole.

Prostovoljci Društva Proteus so zastavljene naravoslovne dni predstavljali na različnih šolah in zagotovili testne naravoslovne dni, ki smo jih do sedaj izvedli z OŠ Mirana Jarca, OŠ Podzemelj in OŠ Milke Šobar Nataše. V jesenskih mesecih pa nadaljujemo še z OŠ Loka Črnomelj in Srednjo šolo Črnomelj. V sklopu projekta želimo, da se v izvajanje naravoslovnih dni pridružijo še druge slovenske šole, zato bo Društvo Proteus 500 prostovoljnih ur namenil obiskovanju različni osnovnih šol in promoviranju projekta in naravoslovnih dni.

Predstavitev Info centra Črne človeške ribice in njene problematike širši javnosti

V sklopu projekta smo želeli zavedanje o pomembnosti črne človeške ribice razširiti na širšo javnosti ter vključiti Info center v različne izobraževalne programe in ponuditi možnost sodelovanja z različnimi deležniki. V ta namen smo izvedli predstavitev projekta in novega Info centra belokranjskim šolam, društvom, javnim zavodom, okoliški krajevni skupnosti in turističnim ponudnikom. Skozi pogovor in predstavitev smo zaključili, da je nova investicija izrednega pomena za osveščanje o pomenu črne človeške ribice in da je skupna naloga vseh vključenih akterjev, da s sodelovanjem opozarjamo na ekološko problematiko in pomembnost belokranjskega endemita, črno človeško ribico.

Zaključki predstavitev in razgovorov so izpostavili, da ima nova pridobitev velik pomen pri osveščanju o pomenu in ogroženosti črne človeške ribice v Beli krajini. Vsi akterji so tudi izrazili pripravljenost, da v okviru svojih programov dela in pristojnosti po svojih močeh prispevajo k njenemu dolgoročnemu varstvu.

Za strokovno javnost smo izvedli tudi okroglo mizo, na kateri so strokovnjaki: Polonca Mihorko (Agencija RS za okolje), dr. Mitja Prelovšek (Inštitut za raziskovanja krasa), dr. Rok Kostanjšek (Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Podali so svoje poglede na reševanje problematike varstva ogroženih jamskih habitatov. Pogovor je moderiral dr. Dušan Plut, Svet za varovanje okolja SAZU. Udeleženci so ob zaključku podprli večletna prizadevanja Oddelka za biologija Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Sveta za varovanje okolja SAZU, Zavoda RS za varstvo narave, Jamskega laboratorija Tular in Društva Proteus - gibanje za okolje in naravo Bela krajina, za sprejem nujnih ukrepov za izboljšanje stanja habitata črne in bele človeške ribice v Beli krajini ter na drugih ogroženih območjih slovenskega krasa. Nujni ukrepi so povzeti sklepih, predlogih in priporočilih Sveta, ki so bili posredovani Ministrstvu za okolje in prostor v mesecu maju letos, s predlogom za skupni sestanek čim prej.

Promocija projekta in oblikovanje turističnega produkta

Črna človeška ribica, kot belokranjski endemit predstavlja iz turističnega vidika velik potencial za razvoj turistične ponudbe v destinaciji Bela krajina. V ta namen smo v sklopu projekta oblikovali turistični produkt, ki temelji na produktnem stebru »občutenje narave«. Tukaj obiskovalci spoznajo raznolikost belokranjske narave, jo imajo možnost začutiti in prepoznajo območje Jelševnik kot edinstven prostor na svetovnem merilu. V produkt se neposredno vključuje tudi Zupančič Črnomelj d.o.o. s svojo kulinarično ponudbo, ki temelji na družinski tradiciji in lokalnimi dobrotami. Produkt je nadgrajen tudi v integralni turistični produkt, ki pripoveduje zeleno zgodbo in hkrati povezuje mesto Črnomelj z njenim zaledjem. Obiskovalci tako spoznajo staro mestno jedro Črnomelj, v zakladnici raziščejo vse zaklade občine Črnomelj, se s kolesom ali peš odpravijo skozi delček belokranjske narave, ki skriva mnoge skrite kotičke in na koncu spoznajo črno človeško ribico in njeno ekološko problematiko na lokaciji v Jelševniku. Tu obiskovalcem ponudimo tudi kosilo ali malico. Ne nazadnje se jim razkrijejo različne možnosti, da tudi sami storijo kaj zelenega za ohranjanje narave in okolja Bele krajine.

Pripravili:
Martina Auguštin, RIC Bela krajina
Andrej Hudoklin, Zavod RS za varstvo narave
Nina Prešeren, Zavod RS za varstvo narave
Niko Šuštarič, Društvo Proteus, Gibanje za naravo in okolje Bele krajine
Greta Auguštin, Občina Črnomelj