DL: Eko kmetija Kukenberger - Prvi s povratno dostavo mlečnih izdelkov

26.6.2020 | 14:40

Kukenbergerjevi: Toni s svojo ženo Nino ter sinom Davidom in hčerko Nežo, v ozadju pa njegovi starši Tone in Tina (foto: R. N.)

Kukenbergerjevi: Toni s svojo ženo Nino ter sinom Davidom in hčerko Nežo, v ozadju pa njegovi starši Tone in Tina (foto: R. N.)

Tako imenovani termoboks, napolnjen z njihovimi izdelki (foto: podjetje Aklih)

Tako imenovani termoboks, napolnjen z njihovimi izdelki (foto: podjetje Aklih)

Zaradi trenutnih razmer povečana prodaja doma – Letno pridelajo okoli 120.000 litrov mleka, 80 odstotkov ga uporabijo za predelavo v različne izdelke – V zadnjih letih v prenovo in razvoj kmetije vložili 900.000 evrov – Pred dnevi zaživela spletna trgovina – S podjetjem Aklih razvili koncept dostave mlečnih izdelkov

Epidemija novega koronavirusa je močno zaznamovala tudi kmetijstvo. Slovenski kmetje se spopadajo s težavo, kam s pridelki in izdelki, ki jih dobavljajo šolam, vrtcem in drugim javnim zavodom, ki pa so sedaj zaprti. Na ekološki kmetiji Kukenberger pravijo, da so se morali zaradi trenutnih razmer hitro prilagoditi, več mleka predelajo v izdelke, krepko pa se je povečala prodaja doma.

»Za tiste, ki so odvisni od gibanja cen na trgu, to pa je večina, bo prišlo težko obdobje. Pri manjših odkupovalcih so zaradi ustavitve izvoza v Italijo začasno celo prenehali odkupovati mleko, cena je padla in še bo. Zadnje krize kažejo, da je gibanje cen mleka na svetovnem trgu izredno povezano z gibanjem cen nafte. Vemo, da je nafta strmoglavila za 70 odstotkov, mleko verjetno ne bo za toliko, ampak že 15 odstotkov je za marsikatero kmetijo lahko usodno,« razmere na trgu ocenjuje Toni Kukenberger z Gorenjih Ponikev, ki je leta 2011 od starega očeta pogumno prevzel vodenje kmetije.

Priložnost je videl v registraciji dopolnilne dejavnosti, zato se je o predelavi mleka dobro strokovno poučil tudi na primerih dobre prakse v tujini. Začetki so bili težki, a se je odločitev, da se iz konvencionalne kmetije preusmerijo v ekološko, izkazala za pravilno. Tako so se usmerili v pridelavo senenega mleka, ki je kakovostnejše, boljšega okusa, vonja, ima tudi ugodnejšo sestavo maščobnih kislin in vsebuje do dvakrat več nenasičenih omega-3-maščobnih kislin. V hlevu imajo trenutno 20 krav molznic, ki ne jedo nobene silaže. Pozimi se prehranjujejo s senom, poleti se pasejo na pašnikih. Letno pridelajo približno 120.000 litrov mleka, nekaj ga prodajo javnim zavodom, zadrugam in tudi doma, več kot 80 odstotkov ga sami porabijo za predelavo v različne izdelke. Zaradi ekološke pridelave in predelave mora biti živina na paši vsaj pol leta in ravno zato, ker bi bilo zamudno krave vsakič gnati domov na molžo in nato znova nazaj na pašo, je Toni naredil mobilno molzišče. S to inovacijo je prepričal strokovno in laično javnost, da so ga leta 2016 v organizaciji Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine izbrali za inovativnega mladega kmeta.

V KMETIJO VLOŽILI 900.000 EVROV

Odkar je pred devetimi leti prevzel vodenje kmetije, so jo povsem preuredili. Posodobili so hlev, nekaj mehanizacije, pred dvema letoma so odprli tudi novo sirarno, ki jim omogoča normalno delo pri predelavi mleka. Stara, ki so jo imeli v spodnjih prostorih hiše, skladišče pa je bilo v garaži, je bila namreč premajhna za vse njihove potrebe. »Sledimo svoji viziji, ki smo si jo postavili že na začetku, in sicer predelati vse lastno mleko v kakovostne izdelke z najvišjo mogočo dodano vrednostjo,« poudarja Toni, ki ocenjuje, da so v zadnjih letih v prenovo in razvoj kmetije vložili približno 900.000 evrov. Tretjina je bila nepovratnih sredstev, preostalo pa so tudi s kreditom pokrili sami. »To je znesek, ki je realen, če hočeš izvesti dolgoročne investicije, če hočeš organizirati delo tako, da ne delaš 20 ur na dan in da ti kakšna minuta ostane za družino. Lahko bi marsikaj naredili sami, ker znamo, ampak mi smo se posvetili delu s svojim mlekom, preostale zadeve pa prepustimo drugim,« še dodaja.

PRIPOMOREJO TUDI K VAROVANJU OKOLJA

Pred dnevi je na njihovi prenovljeni spletni strani zaživela tudi spletna trgovina, o kateri je Toni razmišljal že dolgo časa. »Ampak ravno dostava je največja težava, kajti hlajeni izdelki ne morejo potovati brez zaščite in hladilnega sredstva. Zato smo iskali alternativo v klasični dostavni službi in v avtonomnosti paketa,« razlaga. Niso se odločili za lastno dostavo, ker njihovi izdelki potrebujejo hladilno verigo, temveč so iskali pot preko dostavne službe, saj se lahko tako posvetijo delu na kmetiji, za prevoz pa poskrbijo tisti, ki to bolje znajo, meni Toni. »Če bi se sami lotili dostave, bi bili vezani samo na manjša območja. Če delamo preko dostavne službe, pa smo lahko čez noč prisotni po celi Sloveniji. To je velika prednost. Poleg tega pa ima dostavna služba veliko hitrejšo dostavo, kot bi jo lahko imeli sami. Ker smo se odločili za povratne pakete, je to tudi dodatna logistična zagata, ampak smo jo tudi rešili.«

V sodelovanju s podjetjem Aklih iz Zabrdja so razvili koncept dostave mlečnih izdelkov. »Sama ideja hladnega paketa ni naša, smo jo kopirali, popolnoma naš pa je koncept povratne embalaže. Kolikor smo pregledali pri nas in drugje, na trgu ne obstaja takšna rešitev,« še dodaja Toni. Lahko se pohvali, da so prvi in edini slovenski ponudnik prehrambnih izdelkov, ki omogoča sistem povratne embalaže. S ponovno uporabo pripomorejo tudi k varovanju okolja in zmanjševanju količine odpadkov. Izdelke dostavljamo v tako imenovanih termoboksih, ki dobro zadržujejo temperaturo. V času dostave so v izoliranem in hlajenem okolju, zato se ne pokvarijo. Stranke ob naslednjem nakupu dobijo nov termoboks, starega s prazno embalažo vrnejo nazaj, pri tem pa se jim odšteje cena embalaže.

Trgovino bodo v kratkem dopolnili še z izdelki Ekološke kmetije Kastelic z Malega Vrha pri Mirni Peči. Z mladim prevzemnikom Jako sta že kar nekaj časa razmišljala, kako skupaj pritegniti kupce. Nadejata se, da bosta v prihodnje tudi razširila ponudbo.

Članek je bil objavljen v 16. številki Dolenjskega lista 16. aprila 2020

Rok Nose

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava