DL: Stoletje primadone - Vilma je pela sošolcu Lojzku

24.5.2020 | 12:40

Umetniki so najboljši ambasadorji Slovenije v svetu, je dejal Janez Lipec (desno), ki se je na metliškega župana Darka Zevnika (tretji z leve) obrnil s prepričanjem, da bo občina tudi v prihodnje podpirala kulturo.

V avli Galerije Kambič so bile na voljo Koširjeve knjige.

Urška Kastelic in Aleksandra Naumovski Potisk sta glasbeno obogatili prireditev.

V pogovoru z Andrejo Brancelj Bednaršek se je Marko Košir izkazal za odličnega poznavalca operne umetnosti.

V Galeriji Kambič v Metliki so s slovesnostjo, ki sta jo v okviru Kambičevega leta pripravila Belokranjski muzej Metlika in Občina Metlika, počastili stoletnico rojstva Vilme Bukovec. Ob tej priložnosti so predstavili knjigo Marka Koširja Vilma Bukovčeva, primadona za vse čase.

»Ko sem pisal knjigo o Jakovu Cipciju, sem bil tudi pri gospe Bukovec. Iz tistega prvega poznanstva je nastalo iskreno prijateljstvo med ostarelo primadono in tudi ne najmlajšim piscem. Obiskal sem jo ob vsaki priliki, ko sem bil v Ljubljani,« je povedal Košir. Vilma Bukovec je med tem časom napisala svojo biografijo, ki je bila leta 2012 objavljena v reviji Opera. Košir ji je nekoč omenil, da bi napisal knjigo o njej, kakor hitro bo dokončal svoji že začeti knjigi. Obiskal jo je 24. novembra 2016 v domu in jo vprašal, ali lahko o njej napiše biografijo in ali lahko uporabi za osnovo tisto biografijo, ki jo je napisala sama. Za oboje je dobil pritrdilen odgovor. Šestega decembra pa so se povsem nepričakovano od nje poslovili na Žalah.

»Ampak odločitev, da napišem knjigo, je ostala. Imel sem srečo, da je imel dedič, gospod Marko Kambič, izredno razumevanje. Dovolil mi je, da sem zapuščino gospe Vilme, ki se je nanašala na kariero, odpeljal v Maribor in doma to skeniral in potem to pripeljal nazaj. Umetniška zapuščina obsega približno tono not in dokumentov, od tega sem uporabil dvesto kilogramov. Poleg Marka Kambiča so mi pomagali tudi drugi, med njimi gledališki inštitut, mariborska in ljubljanska univerzitetna knjižnica in ljubljanska opera. Na koncu je nastala knjiga, ki sem jo celo krajšal, ker bi bila drugače pretežka in predebela. S tem sem vsaj za nekaj časa preprečil pozabo na gospo Bukovec, oziroma s tem, ko je knjiga v nacionalnih knjižnicah, je primadona Vilma Bukovec postala nesmrtna,« je povedal Marko Košir. Tega avtorja sicer zanimata dve temi, železnica in slovenski glasbeni poustvarjalci, med temi predvsem dirigenti in pevci. »O teh pišem tako rekoč vse iz prve roke. Vsi, razen Lovro Matačić, ki sem ga poznal samo z odra, so bili moji znanci, tako ali drugače,« je dejal Marko Košir in še dodal, da je doslej o glasbenikih in železnici napisal skupno 14 knjig.

Z Markom Koširjem se je na prireditvi pogovarjala Andreja Brancelj Bednaršek, direktorica belokranjskega muzeja. Košir, ki ga je Brancelj Bednarškova predstavila kot največjega poznavalca življenja in predvsem dela Vilme Bukovec, je v pogovoru povedal vrsto zanimivosti in nekaj anekdot iz življenja oziroma o življenju slavne operne pevke.

Vilma Bukovec je bila sošolka Alojzija Šuštarja, poznejšega ljubljanskega nadškofa. Ko je bila stara 14 let, so Trebanjci na oder postavili Vandotovega Kekca. Kekec je bil Lukov Lojzek, kot so klicali Alojza Šuštarja, Pehta pa je bila Vilma Bukovec.

In še anekdota o teh sošolcih. »Nekoč sta se pogovarjala oče Lojzka in Vilme. Vilmin oče je rekel Lojzkovemu: 'Tvoj je vsaj priden. Ta naša pa samo po drevju pleza in poje. Ne vem, kaj bo z njo.' Veliko let pozneje je gospa Vilma Bukovec tisti pogovor in očetovo skrb komentirala tako: 'Lojzek je postal ljubljanski nadškof, jaz pa sem kot primadona ljubljanske opere pela na njegovem imenovanju.'«

Omenjeno slovesnost v Galeriji Kambič sta z glasbo v živo obogatili sopranistka Urška Kastelic in pianistka Aleksandra Naumovski Potisk. Zbrane je nagovoril tudi metliški župan Darko Zevnik. Letos je po njegovih besedah prav posebno leto za Metliko. Mineva sto let od rojstev dveh velikih ljudi: Vinka Kambiča in Vilme Bukovec Kambič. »Prav je, da se je spomnimo danes tukaj ravno na njen rojstni dan. Da počastimo tisto, kar sta nam zakonca zapustila, in damo obljubo, da bomo za to skrbeli in posredovali še rodovom, ki pridejo za nami,« je rekel župan, ki je povabil obiskovalce, da se po tokratnem prvem dogodku Kambičevega leta udeležijo tudi številnih drugih, ki bodo sledili. Slovesnosti se je udeležil tudi Janez Lipec iz Zagorja ob Savi, ustanovitelj fundacije Ladko Korošec, ki je denarno podprla izid knjige o Vilmi Bukovec in ki je že primaknila denar za izid dveh knjižnih biografij o Ladku Korošcu in Valeriji Heybal.

Članek je bil objavljen v 10. številki Dolenjskega lista 5. marca 2020

M. Luzar