DL: KZ Krka - Ujetnik starih obveznosti; ostali brez največjih zelenjadarjev

22.5.2020 | 13:45

Z leve: Pavel Vidic, predsednik zadruge KZ Krka, Robert Tomazin, direktor trženja in vodja Gregorjevega sejma, in Martin Kambič, v. d. direktorja KZ Krka (Foto: M. Ž.)

Z leve: Pavel Vidic, predsednik zadruge KZ Krka, Robert Tomazin, direktor trženja in vodja Gregorjevega sejma, in Martin Kambič, v. d. direktorja KZ Krka (Foto: M. Ž.)

KZ Krka pospešeno izvaja ukrepe sanacije – V dveh letih in pol skoraj prepolovili obveznosti do bank in dobaviteljev – Lansko poslovno leto so končali s približno 350 tisoč evri izgube, a je bila ta v primerjavi z letom prej manjša za približno 15 odstotkov – Banke nočejo reprogramirati posojila

Kmetijska zadruga Krka, ki sodi med večje zadruge, je pred leti zašla v težave, saj poslovanje vseskozi bremenijo dolgovi iz preteklosti. V zadnjih dobrih dveh letih in pol pospešeno izvaja ukrepe sanacije skladno z načrtom finančnoposlovnega prestrukturiranja, katerega cilj je dokončna poslovna in finančna sanacija družbe.

Po besedah v. d. direktorja Martina Kambiča so cilje poslovne sanacije izpolnili v celoti, ponekod pa načrt celo presegli. Zaprli so nekaj nedonosnih trgovin, naredili resno kadrovsko optimizacijo in oktobra lani obe večji živilski trgovini v Zadružno-nakupovalnem centru in Bršljinu oddali v najem Mercatorju, ki je prevzel tudi vse zaposlene in zaloge. Tako so, kot so pojasnili na novinarski konferenci, iz dveh trgovin, ki sta leta ustvarjali izgubo v poslovanju, spremenili v pozitiven posel, saj najemnik plačuje mesečno najemnino in pokriva tudi vse obratovalne stroške.

Manj uspešni so pri finančni sanaciji, saj jim banke zaradi dolgov v preteklosti slabo oz. ne prisluhnejo. Tako jim lani ni uspelo zagotoviti nobenih novih finančnih sredstev. »Če nas bi podprle, bi že leta 2018 poslovali bistveno manj slabo, kot smo, in bi v letu 2019 po moji oceni poslovali pozitivno. Tako pa se to ni zgodilo. Vse, kar imamo od likvidnih sredstev, ki jih vlagamo v nabavo materialov, dobimo iz prodaje materialov in našega tekočega poslovanja ter prodaje poslovno nepotrebnega premoženja, ki pa ga počasi zmanjkuje,« je dejal Kambič in dodal, da si banke ob prodaji poslovno nepotrebnega premoženja odtegnejo 50 odst. in tudi več kupnine za poplačilo kreditov. KZ Krka je imel pred dvema letoma in pol še 4,8 milijona obveznosti do bank in dobrega 3,5 milijona do dobaviteljev, zdaj pa so jih skoraj prepolovili in imajo tako še 2,5 milijona evrov kreditov in okoli 1,9 milijona zapadlih obveznosti do dobaviteljev.

OSTALI BREZ ŠESTIH NAJVEČJIH ZELENJADARJEV

Zadruga, ki združuje približno 250 članov, je lani ustvarila 18,5 milijona evrov skupnih prihodkov oz. za 11 odst. manj kot leto prej, prihodkov od prodaje je bilo za 19,1 milijona, tu je vključena tudi prodaja premoženja, in so manjši za 17 odstotkov. Poslovno leto 2019 je sicer končala z okoli 350 tisoč evri izgube, vendar je bila ta v primerjavi z letom prej manjša za približno 15 odstotkov, tako da se kaže trend izboljšanja. Lani jim je uspelo za 15 odst. znižati tudi stroške dela in storitev. Med glavnimi vzroki za padec prihodkov so zaprtje nedonosnih trgovin, že omenjena oddaja obeh večjih živilskih trgovin v najem, zmanjšanje prodaje v veleprodaji Agroservis, svežega mesa in zelenjave … Lani jih je namreč zapustilo šest največjih pridelovalcev zelenjave, predvsem zaradi strahu pred slabimi plačili, pa čeprav, kot je dejal Kambič, so bili na začetku marca vsi preplačani. Pozitivno pa je bilo, da so začeli sodelovati z manjšimi kmeti, ki so nadomestili te velike pridelovalce v deležu več kot 40 odstotkov.

Pavel Vidic, predsednik zadruge KZ Krka, je ob tem dejal, da so po začetnem šoku, ko so jih veliki zapustili, ugotovili, »da vsa ta leta manjši pridelovalci niso prišli zraven, da bi kaj prodali. Z enim velikim je deset majhnih imelo zaprta vrata. Zdaj so se vrata odprla tudi zanje, tako bo tudi ohranjenost kmetij večja.« Dodal je še, da so kmetje zadovoljni takrat, ko prodajo in tudi dobijo denar za svoje pridelke, predvsem pa je pomembno, da vedno dobijo plačano, čeprav malo z zamudo.

Vidic priložnost za razvoj in napredek zadruge vidi v večji složnosti in povezanosti med kmeti ter med drugimi zadrugami v Sloveniji. »Povezani imamo večjo pogajalsko moč z odkupovalci in bi si tako lahko lažje postavljali ceno ter bili primerno plačani za svoje pridelke.« V zadrugo želijo tako pripeljati še več manjših pridelovalcev in jim omogočiti, da s svojimi pridelki in izdelki pridejo na trg.

Robert Tomazin, direktor trženja, je poudaril, da so lani sodelovali in se nenehno prilagajali tako kmetu kot njihovemu proizvajalcu kot ključnim trgovskim verigam kot končnemu potrošniku. Tako so zasledovali prehransko varnost, zagovarjali poreklo, sledljivost in kratke prehranske verige, aktivno sodelovali v standardih kakovosti in predvsem v shemi Izbrana kakovost Slovenije, kjer so zastopani s programoma mesarstva in mlečno proizvodnjo, negujejo pa tudi lastno blagovno znamko, za katero meni, da je še delček neizkoriščenega potenciala zadruge. »Mesarstvo in kmetijstvo sta med ključnimi programi naši vodilni panogi. Pri mesarstvu se lahko pohvalimo, da smo z vnovičnim vstopom v trgovsko verigo Mercator zmanjšali prodajno tveganje, ga razpršili, kar pomeni tudi lažje in kakovostnejše trženje svežega mesa in mesnih izdelkov,« je dejal in opozoril še na dolenjsko zelenjavo, ki bogati pestrost ponudbe domače zelenjave v slovenskih trgovskih verigah.

V letu 2020 se bodo v KZ Krka še naprej osredotočali na optimizacijo in racionalizacijo poslovanja, princip naravnega združevanja poslovnih procesov ter koriščenje razvojnih potencialov in tržnih priložnosti. Prva ukrepa sta bila namenjena pridelovalcem, gre za podpis pogodb o pridelavi s pridelovalci KZ Krka in zagotovitev repromateriala v poslovalnicah zadruge, da lahko kmetje dobijo vse potrebno za začetek sezone.

Članek je bil objavljen v 10. številki Dolenjskega lista 5. marca 2020

M. Žnidaršič

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava