DL: Pametne vasi - Digitalizacija in infrastrukturni projekti rešilne bilke

21.5.2020 | 10:00

Z okrogle mize v Sodražici (Foto: M. G.)

Z okrogle mize v Sodražici (Foto: M. G.)

Evropski poslanec Franc Bogovič je leta 2017 skupaj z madžarskim kolegom Tiborjem Szanyijem Evropski parlament prepričal, da je potrdil pripravljalni ukrep za 3,3 milijona evrov, ki bo namenjen razvoju pametnih rešitev za evropsko podeželje. Med desetimi državami bo lahko na svoj kos pogače računala tudi Slovenija.

O tem je Bogovič z vodstvi lokalnih skupnostih do zdaj pripravil 30 okroglih miz, zadnja je bila v Sodražici. »Gre za novo razvojno paradigmo, s katero želimo spodbujati razmišljanje, da je za poseljenost podeželja, ki se žal neusmiljeno prazni, čeprav je po nekaterih kazalcih kakovost življenja boljša kot v mestih, treba zagotoviti delovna mesta z dodano vrednostjo. A brez razvejane prometne, telekomunikacijske, komunalne, zdravstvene in socialne infrastrukture se bo v času digitalizacije na teh območjih čas ustavil,« je poudaril Franc Bogovič in razložil, da želijo narediti konzorcij, ki naj bi bil nosilni partner v projektu, zaključek pripravljalnega ukrepa, predvidoma ob koncu prihodnjega leta, pa bo izhodišče komisiji za financiranje iz evropskih skladov po letu 2021. Pot do črpanja denarja torej ne bo lahka, saj bo treba bruseljske uradnike tehtno prepričati s programskimi dokumenti in operativnimi načrti. Že okrogle mize in še posebej poznejši postopki bodo spodbuda predvsem občinam in gospodarstvu, da bodo znali pripraviti razpise, na katerih smo se večkrat pokazali kot slabi učenci.

Na potezi smo doma, je razmišljal Bogovič, da najdemo tehtne rešitve, kaj se bo financiralo, saj je v evropskih uredbah dovolj denarja za konstruktivne projekte. Ker se obdobje zdajšnje finančne perspektive končuje, naslednja pa bo še bolj zahtevna, bi bilo smiselno, je menil Bogovič, da bi Sloveniji uspelo sestaviti vlado, ki bi državo vodila do naslednjih volitev. Predvsem s ciljem, da bi imela mogoče manj centralistične poglede, ko bo treba pripravljati operativne programe za naslednjo finančno perspektivo.

»Narava je podeželju podarila gozd, ki ga žal že dolgo ne izkoriščamo pametno. Njegova dodana vrednost je v izdelkih, mi ga pa tržimo v glavnem na panju,« je bilo uvodno razmišljanje dr. Franca Pohlevna z ljubljanske biotehnične fakultete, sicer velikega zagovornika trajnostne predelave lesa, ki nima alternative. Lesna industrija je energetsko samozadostna, kar ne velja za predelovalno industrijo v Sloveniji, ki je porinjena v ospredje. Pohleven na to državno birokracijo opozarja že desetletja, v zadnjem času pa so sadovi njegovih prizadevanj vendarle obrodili, saj se, odkar pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano deluje direktorat za gozdarstvo in lovstvo, na najvišji ravni ne sprejemajo več nespametni zakoni kot v preteklosti.

Okroglo mizo sodraških pametnih vasi sta dopolnila tudi Irena Marn z občine Ribnica, ki je predstavila FabLab v Rokodelskem centru, in Ernest Pirnat, profesor geografije, tudi mladi kmet, z izkušnjami, ki jih je pridobil, ko je vodil kmetijski krožek na osnovni šoli v Sodražici. Izzivov je torej veliko, predvsem si želimo, da Slovenija v sodobnem času postane tehnološko vodeča v razvoju podeželja preko digitalizacije in avtomatizacije, saj bi (tudi) tako ustavili izseljevanje in propad podjetij, kmetij, obrtnikov, si želi gostitelj srečanja, sodraški župan Blaž Milavec. Nekaj primerov dobre prakse iz lokalnega okolja ter pobud in predlogov so dali drugi udeleženci.

Članek je bil objavljen v 9. številki Dolenjskega lista 27. februarja 2020

M. Glavonjić

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava