DL: Vsak starš mora vedeti, da ima zlatega otroka

20.5.2020 | 11:00

Pater Karel Gržan v sevniški knjižnici (foto: P. P.)

Pater Karel Gržan v sevniški knjižnici (foto: P. P.)

Pater Karel Gržan v sevniški knjižnici o vzgoji in izobraževanju ter osebni rasti – »Geniji so zvečine ljudje z napako, ne zmorejo biti le ponavljalci!«

V razvoju osebnosti so izjemno pomembne osebe ljubezni in osebe zaupanja. Njim je zaupana priložnost, da slehernika prepoznavajo v izvirnosti njegove osebnosti – tudi v »koktajlu« njegovih talentov, ga v njih spodbudijo k razvoju in udejanjanju, je poudaril pater dr. Karel Gržan v sevniški knjižnici, kjer ga je knjižničarka Tanja Mikolič lepo predstavila kot duhovnega očeta, filozofa in plodovitega pisatelja, ki se nenehno sprašuje, kako poskrbeti, da bo sleherniku dobro.

Pater Gržan je sicer pretežno govoril o svoji najnovejši knjigi 95 tez za izhod iz slepe ulice vzgoje in izobraževanja, a se je dotikal tudi svojih prejšnjih del, tudi duhovitega življenjepisa svoje mladosti Čas prekratkih hlač, kjer iskreno opisuje velike težave, ki jih je imel v šoli kot dislektik že kot prvošolček, ko se je izgubljal, ne le v prostoru, tudi med oblikami. Zlasti je imel težave s pisanjem črk s in n. Ko mu je učiteljica te črke večkrat prečrtala in mu prisolila cvek, je povedal, da je to doživljal kot Dachau. Zato Gržan poudarja, kako dobro je, če učitelji razumejo, da ima sleherni otrok, ne le svoje odličnosti, pač pa tudi svoja (p)osebno težavna področja.

»Vsak je najvrednejši v koktajlu inteligence. Vsak starš mora vedeti, da ima zlatega otroka! Zato je treba otroku vedno prej povedati pet njegovih dobrih področij in šele nato morda eno slabše področje, ki ga želimo prerasti s pomočjo ironije in smeha. Geniji so (bili) zvečine ljudje z napako, ne zmorejo biti le ponavljalci,« je spet opomnil Gržan in ob tem spomnil na Alberta Einsteina in Thomasa Alvo Edisona, ki sta imela velike težave v šoli, ko sta odraščala. Poudaril je pomen čustvene in duhovne inteligence ter da se v izobraževalnem procesu preveč delimo na (ne)naše, saj pedagogika ne more biti v izključevalnosti.

Hrematizem, pojem, ki ga je srečal le pri Aristotelu, po Gržanu opredeljuje sedanji zlonamerni družbeni koncept, ki obvladuje delovanje sveta in želi da ga po njegovih upravljavcih jemljemo resno in celo kot edino mogočo rešitev, je potrebno ironizirati. Pri tem je ponazoril, kako milijarderji in milijonarji, ki se vsako leto zberejo v švicarskem Davosu, kjer govori(či)jo, kako naj bi rešili alarmantne podnebne spremembe in druge svetovne probleme, s svojim zgledom, sočutjem pa ti gospodje ne dokazujejo, da mislijo resno, saj priletijo s številnimi zasebnimi letali in so pravzaprav del problema, ne pa rešitve, za 92 odstotkov prebivalcev tega planeta.

Članek je bil objavljen v 9. številki Dolenjskega lista 27. februarja 2020

Pavel Perc

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava