Ljudje ob Kolpi: Stane Starešinič

7.4.2020 | 11:30

Ljudje ob Kolpi: Stane Starešinič
Ljudje ob Kolpi: Stane Starešinič
Ljudje ob Kolpi: Stane Starešinič

Stane Starešinič, igralec

se je rodil 3. novembra 1921 na Preloki v Beli krajini,
umrl 3. aprila 1994 v Izoli.

Z igralstvom se je srečal še kot mladenič pred 2. svetovno vojno, ko je na rojstni Preloki zaigral v vaški igralski skupini. Vojni čas ga je zelo zaznamoval, saj je bi interniran najprej na Rabu, nato zaprt na Reki, pa v Gonarsu. Po kapitulaciji Italije se je pridružil partizanom in bil dodeljen komandi Starega trga, kjer se zopet ukvarja tudi z igralstvom in postane član gledališke skupine Slovenskega narodnega gledališča v Črnomlju. To je sestavljeno iz pretežno profesionalnih igralcev, ki so prišli na osvobojeno ozemlje v Belo krajino, ob njih pa so se usposabljali amaterji. SNG prvič nastopi  20. februarja 1944 s Cankarjevimi Hlapci pred delegati na drugem zasedanju SNOS v Črnomlju. V Črnomlju se v igralstvu uri skupaj z Belokranjcem - poznejšim igralcem v Drami - Dragom Makucem. Po koncu vojne se vpiše na Akademijo za igralsko umetnost, ki je ustanovljena leta 1946. V prvi javni produkciji akademije (30. aprila 1947) nastopi Starešinič kot Baltazar v Shakespearovi komediji Mnogo hrupa za nič. Tudi to delo velikega angleškega dramatika je prevedel Belokranjec Oton Župančič. Prvi izpitni nastop ima iz umetniške besede, kjer interpretira dve narodni pesmi: Cigan in Oblak. Diplomira 1951 in se zaposli v Drami, a še isto leto odide v SSG v Trst kjer ostane do upokojitve. Njegova diploma nosi zaporedno številko 1. V sezoni 1964/65 odide na izpopolnjevanje na Češkoslovaško.

Igral je zlasti vloge mladih junakov in ljubimcev ter igral med drugim Pravdača (Celjski grofi), Ferdinanda (Kovarstvo in ljubezen), Matička (Kranjski komedijanti), Svidrigajlova (Zločin in kazen), Jermana (Hlapci). Vrsto vlog je odigral tudi v Trstu v delih Puškina, Goetheja, Lopeja de Vege, Goldonija, Kosmača (Pomladni dan), igral je v več slovenskih filmih (Na svoji zemlji, X-25 javlja, Ti loviš in Starati se nežno),  nastopal pa je tudi v televizijskih igrah in priredbah ter na radiu.

Hamleta (ki ga je tudi prevedel Oton Župančič) je zaigral v SSG Trst v sezoni 1961/62 je uprizoril 17 krat in z njim gostoval tudi v Črnomlju. Ta vloga je bila verjetno vrhunec njegovega igralskega ustvarjanja. Za Hamleta, ki ga je v hrvaščini igral v Karlovcu, je prejel hrvaško prvomajsko nagrado. Romea (prevedel O. Župančič) je igral 3 krat:1951 v SNG Maribor (23 predstav), drugič 1952 SSG Trst (7 predstav) in tretjič 1954 v SNG Ljubljana (37 predstav).

Leta  1982 je prejel nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije.

Violeta Tomič, nekoč uspešna igralka, danes poslanka v DZ RS mi je o Stanetu pisala: »Staneta se spomnim, saj mi je kot edini Belokranjici veliko pomenilo, da je nekje vendar en igralec iz naših koncev. Pokopan je v domači vasi, ne glede na to, da je celo življenje bil okrog …«

Boris Grabrijan

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

7.4.2020Oceni vl 

Ne bom pozabila kako sem bila na proslavi obletnice smrti Staneta Starešiniča v Preloki, njegovi nekdanji soigralci iz Trsta so tudi uprizorili igro, ki je občuteno prikazala medčloveške odnose v težkih časih okupacije. Vsi domačini smo bili ponosni, da je bil Belokranjec tako uspešen celo tudi v Italiji, v Trstu. (vika lozar)

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava