DL: Uspešna zgodba podjetja Eltas

6.4.2020 | 16:45

Nina Šalamon je prejela bon iz rok Simona Lesarja.

Nina Šalamon je prejela bon iz rok Simona Lesarja.

Slovesnega odprtja podjetja Eltas so se udeležili številni šentjernejski  in drugi podjetniki, župani in poslovneži iz sosednjih občin ter drugi  gostje. Prireditev sta glasbeno popestrila pevka Kristina Kastelic ob  spremljavi Matevža Novaka, navdušil je tudi nastop znanih akrobatov  F&B Acrobatics – Filipa Kržišnika in Blaža Slaniča. (Foto: L. M.)

Slovesnega odprtja podjetja Eltas so se udeležili številni šentjernejski in drugi podjetniki, župani in poslovneži iz sosednjih občin ter drugi gostje. Prireditev sta glasbeno popestrila pevka Kristina Kastelic ob spremljavi Matevža Novaka, navdušil je tudi nastop znanih akrobatov F&B Acrobatics – Filipa Kržišnika in Blaža Slaniča. (Foto: L. M.)

Prerez traku ob uradnem prevzemu novih proizvodno-poslovnih prostorov  Eltasa – solastniki v družbi delavcev, ki so v podjetju že od samega  začetka.

Prerez traku ob uradnem prevzemu novih proizvodno-poslovnih prostorov Eltasa – solastniki v družbi delavcev, ki so v podjetju že od samega začetka.

Pretežni del zaposlenih z direktorjem Simonom Lesarjem, veseli v novih prostorih

Pretežni del zaposlenih z direktorjem Simonom Lesarjem, veseli v novih prostorih

Podjetje Eltas je v coni zgradilo nove poslovno-proizvodne prostore – Skupaj 3,5 milijona evrov – Od začetnih 13 do danes 50 zaposlenih, a obetajo se še nove zaposlitve – 55 odstotkov prodaje predstavlja izvoz – Trije solastniki: Ivan Kralj, Vesna Vesel in Simon Lesar, slednji tudi v vlogi direktorja

Uspešno šentjernejsko podjetje Eltas, specializirano za razvoj, konstrukcijo in proizvodnjo membranskih tipkovnic, čelnih folij ter uporabniških vmesnikov, od letošnjega leta deluje v poslovni coni Sejmišče.

Prejšnji teden so nove poslovno-proizvodne prostore, ki so jih najbolj veseli zaposleni na čelu z direktorjem Simonom Lesarjem, tudi uradno predali svojemu imenu. Trak so poleg direktorja in enega od solastnikov podjetja Lesarja prerezali še preostala solastnika Vesna Vesel in Ivan Kralj ter sedem zaposlenih v Eltasu od same ustanovitve: Tatjana Cvelbar, Mojca Jurečič, Darja Kos, Janja Koželj, Majda Paderšič, Mateja Škrjanc in Marica Zorko. Novo stavbo je blagoslovil domači župnik g. Anton Trpin.

Direktor podjetja Simon Lesar je selitev oziroma delo v novih, prostornih in sodobno urejenih prostorih, ki omogočajo nov razvoj, označil za enega najpomembnejših mejnikov v 23-letni zgodovini podjetja, ki se je že nekaj časa ukvarjalo s prostorsko stisko.

Ideja o gradnji sega deset let nazaj, pred štirimi leti so kupili zemljišče, gradnja pa se je začela maja lani. Na šest tisoč kvadratnih metrih so zgradili objekt s tri tisoč kvadratnimi metri uporabnih površin, za proizvodne procese je namenjenih dva tisoč kvadratnih metrov – posebej za njihove potrebe zasnovanih in prilagojenih površin. Posodobili so tiskarske zmogljivosti in razširili mehanski obrat.

Vsi oddelki, kot so tiskarna, čisti prostor, mehanika in montaža niso v celoti zasedeni in imajo še veliko proizvodnih možnosti, ki jih nameravajo izkoristiti oziroma zapolniti že v bližnji prihodnosti. To pa pomeni tudi nove zaposlitve. Investicija je po besedah Lesarja stala 2,5 milijona evrov, v preteklem letu pa so ji dodali še milijon za novo tiskarsko linijo, obdelovalni center CNC, sistem tesnila z robotom, digitalni printer, pralno linijo itd.

ZGODOVINA PODJETJA

Podjetje Eltas, d. o. o., v lastništvu Bojana Fifnje in podjetja Hypot, d. o. o., je bilo ustanovljeno 1996 in je ob začetku štelo 13 delavcev. Osnovna dejavnost je bila razvoj in proizvodnja membranskih tipkovnic in čelnih folij za znanega naročnika. Po dveh letih so pridobili nove poslovne prostore za upravo, tehnologijo so nadgradili z rezalnikom CNC in s tem odprli novo poglavje v procesu načrtovanja in izdelave.

Pomemben mejnik v zgodovini podjetja je leto 2001, ko je prišlo do odkupa proizvodnih prostorov na Trubarjevi in lastniškega deleža podjetja Hypot. Naslednja štiri leta je Eltas intenzivno posodabljal in nadgrajeval proizvodno opremo z nabavo prvega laserskega rezalnika in polavtomatskih tiskarskih linij ter ustvaril pogoje za nov program integriranih izdelkov. Nastopi obdobje integracije sistema obvladovanja kakovosti ISO 9001 v vse procese, velik korak v sistemu informatike naredi z integracijo novega informacijskega sistema ERP NAVISION. V letih 2010 in 2014 je podjetje izdelalo prvi panel z integracijo OCA, z integracijo uporovnega zaslona na dotik, vsa nadaljnja leta pa je intenzivno povečevalo proizvodne zmogljivosti in širilo nabor tehnologij.

IZVOZNO USMERJENO

Enega od mejnikov podjetja predstavlja tudi leto 2017, ko Bojan Fifnja proda podjetje, novi solastniki pa postanejo Ivan Kralj, Vesna Vesel in Simon Lesar. Podjetje, ki danes zaposluje 50 delavcev, vse od ustanovitve deluje zelo uspešno in dosega pozitivne rezultate, nazadnje 2,6 milijona evrov prihodkov iz prodaje. Je izrazito izvozno usmerjeno, lanski delež izvoza na primer predstavlja več kot polovico prodaje, svoje izdelke pa izvažajo zlasti v Avstrijo, Nemčijo, Italijo, v Sloveniji pa v izvozno naravnana podjetja.

»Svoje uspehe smo dosegli z natančnim in vestnim delom, dobrim servisom našim kupcem, inovativnim iskanjem tehničnih rešitev in usmerjenosti v razvoj in nove tehnologije. Verjamemo, da bomo uspešno zgodbo svojega podjetja nadaljevali,« je prepričan direktor Lesar, ki se je za uspešno delo pri investiciji zahvalil projektantoma, izvajalcem, za kooperativno sodelovanje pa tudi Občini Šentjernej in Upravni enoti Novo mesto. Ni pa pozabil tudi na zaposlene, saj Eltas slovi po skrbi za svoje delavce in kot ljudem prijazno podjetje.

Na otvoritveni slovesnosti je bil pohvalnih besed o Eltasu je tudi direktor Obrtno-gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Tomaž Kordiš, ki je povedal, da sodelovanje sega že dolgo let nazaj: »Ivan Kralj je dolgoletni član upravnega odbora in igra pomembno vlogo na področju infrastrukturnih projektov, ki so za našo regijo izjemnega pomena.«

Vsem solastnikom podjetja Eltas in zaposlenim je čestital ob uspehu ter pohvalil na sploh šentjernejsko gospodarstvo, za katerega bo izjemnega pomena gradnja razdelilne transformatorske postaje Dobruška vas RTP 110/20 KV, ki jo Elektro Ljubljana gradi prav zdaj. Kordiš je omenil še nekatere druge infrastrukturne projekte, pomembne za dolenjsko gospodarstvo, kajti ta regija je najmočnejša gospodarska regija v Sloveniji z izjemnimi rezultati in močno gospodarsko rastjo.

PET TISOČAKOV ŠOLI

Eltas se odlikuje z investiranjem minimalno desetodstotne letne realizacije v posodobitev tehnologije in procesov ter večanje proizvodnih kapacitet, z gradnjo partnerskega odnosa tako s kupci kakor tudi dobavitelji, z ustrezno skrbjo za zaposlene, s skrbjo do okolja, kar dokazuje z nenehnim posodabljanjem tehnologije in obenem dosega zanemarljive škodljive vplive na okolje. Nov poslovni objekt prestavlja velik napredek v standardih podjetja.

Kot uspešno, ljudem prijazno podjetje Eltas predstavlja enega pomembnejših stebrov industrije v Občini Šentjernej, ki bo v prihodnosti zaposlilo še okrog petdeset delavcev, je povedal direktor Lesar. Tega je bil vesel podžupan Janez Selak v vlogi župana Občine Šentjernej, ki je podjetju z umetniško sliko znamenitega šentjernejskega petelina izkazal pozornost ob selitvi v nove prostore.

Povezanost v lokalno okolje je Eltas dokazal z lepo potezo, da je OŠ Šentjernej ob selitvi poklonil bon v vrednosti pet tisoč evrov. Z veseljem ga je sprejela v. d. ravnateljice šole Nina Šalamon in povedala, da ga bodo porabili za prepotrebno ureditev športnega igrišča. Kot znak pozornosti je direktorju poklonila sliko učenca.

Ivan Kralj, solastnik podjetja Eltas, pravi, da mu je v veliko čast in je hvaležen, »da sem lahko prevzel podjetje od uspešnega prejšnjega lastnika Bojana Fifnje, ki je z mano tedaj začel v Iskri. To srečo sem razdelil še med dva partnerja. Eltas zdaj gradi nova, mlada generacija, ki ji moramo zaupati, ima tudi boljše pogoje dela. Morda se kje pojavijo tudi kake moje ideje. Mlajšemu rodu želim nadaljevanje uspešnega dela, ki smo ga začeli v daljnih osemdesetih letih.«

Članek je bil objavljen v 5. številki Dolenjskega lista 30. januarja 2020

Besedilo in fotografije: L. Markelj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava