Ljudje ob Kolpi: Matija Totter

29.3.2020 | 11:50

Matija Totter

Matija Totter

Nagrobnik Agness in Matije Totter

Nagrobnik Agness in Matije Totter

Običajno pišemo o ljudeh, ki so dosegli pomembno izobrazbo ali ustvarili znanstvena ali umetniška dela. Matiček (Matija, Matt, Mathias) ni tak; je pa v okviru svojih možnosti odločilno vplival na ohranjanje običajev in opisovanje navad Belokranjcev in tako pustil pečat.

Matija Totter - Jandreč Matiček, kmet, ljubiteljski etnolog

Rojen 7. februarja 1873 v Gribljah (Bela krajina), umrl 17. marca 1950 v Balmorhea, Texas, ZDA

Matija Totter se je rodil v kmečki družini mami Marjeti (roj. Štrucelj) in očetu Andreju kot peti od osmih otrok pri »Jandrečih« v Gribljah.

Kot mladostnik je v okolici veljal za »čudaka«, saj je v nasprotju z drugimi fanti, ki so v nedeljo zahajali v gostilno in na plese, najraje sedel pod domačo tepko in prebiral knjige ter zapisoval pregovore, šege, običaje. Za zbiranje pomembnih informacij o življenju Belokranjcev ga je navdušil Janko Barle – semeniščnik v Zagrebu, s katerim sta preživela del otroštva in si pozneje dopisovala. Kot je zapisal Barle v zahvali v Domu in svetu je zanj popisal »Pirovske (ženitovanjske) običaje v Beli krajini«, navade pastirjev ob praznovanju »Križevega« (pastirski praznik), običaj »Kresovanja« (večer pred dnem sv. Janeza Krstnika) in besedilo kresne pesmi in podobno. Nekateri običaji so v pozemeljski fari kmalu po tem ugasnili. V Beli krajini je bilo besedilo kresnih pesmi po vaseh različno, kot živo (z ohranjanjem običaja specifičnega kresovanja) pa se je do današnjih dni ohranilo le v adlešiški fari. Tudi minister dr. Niko Zupanič - Švarski Mike iz Gribelj se mu v »Slovenskem etnografu« zahvaljuje za njegov prispevek pri ohranjanju narodnega bogastva.

V zanosu ustvarjalnega dela se kljub domači stiski odloči za šolanje in se star 16 let odpravi peš v Novo mesto, da bi se vpisal v nižjo gimnazijo. Ker sredstev ni imel, je zaprosil frančiškane za hrano in stanovanje. Sicer dobrodušen opat Florentin Hrovat ga zavrne rekoč, da je prestar za začetek šolanja in mu svetuje, da si najde družino, kjer bi lahko bil hlapec. Odloči se emigrirati v Ameriko (Zupanič pravi, da že tretji generaciji Jandrečih plug ne diši, pač pa se bolj držijo gosli in knjige). Pridruži se starejšemu bratu Jakobu v St. Paolu v Minnesoti (danes je tu doma smučarka Lindsey Vonn), ki je cerkovnik v slovenski stolni cerkvi. Zaradi ostre klime v Minnesoti kmalu zapusti brata in si ustvari dom v toplem Texasu. Tu se mu pridruži mlajši brat Janez, ki tudi zapusti rodno grudo in čeprav so se vsi želeli izogniti kmečkemu delu, najameta farmo bombaža in odpreta trgovino v mestecu Saragosa. Matiji se v zakonu z Angležinjo Agness rodi 8 otrok in cela družina je vpeta v delo na farmi. Med njunimi uspešnimi otroki je potrebno izdvojiti najmlajšega med sinovi - prof. dr. Johna Randolpha Totterja, svetovno znanega biokemika, ki je med drugim za Atomic Energy Commission vodil projekt raziskave posledic eksplozije atomskih bomb nad Hirošimo in Nagasakijem – vreden 92 milijonov dolarjev.

Matija se v Slovenijo nikoli več ne vrne, do smrti pa ohranja stike tudi z Zupaničem in Barletom.

Na kmetiji Jandrečih danes ekološko kmetuje Ciril z družino in se poleg kmetovanja in predelave na domu ter opravljanja storitev zelo uspešno ukvarja tudi s športom – je izjemen tekač – maratonec.

Boris Grabrijan

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava