Kaj pa PO pandemiji? Kaj bomo jedli? Kaj pili? V kakšnem okolju živeli? ...

27.3.2020 | 12:20

Arhivska fotografija šolskega kompleksa pod Trško goro, kjer, kot sporočajo, ''razmišljamo tudi o tem, kako povečati kakovost prehrane, odličnost bivanja in življenja, pristne medčloveške vrednote in odnose, varnost, družbeno blaginjo, prodorno gospodarstvo ter tako zagotoviti lepšo prihodnost vsakega od nas.''

Trenutna pandemija je v trenutku odgrnila zaveso in pokazala

- dejansko vrednost kmeta, ki prideluje hrano in ohranja semena in gensko pestrost naše hrane,

- dejansko vrednost in velik pomen samooskrbe s hrano na ravni Slovenije,

- dejansko vrednost življenja na podeželju,

- veliko vrednost znanja in usposobljenosti v času velikih ekstremov in sprememb.

Življenje v velikih stolpnicah, v živahnih velemestih, kjer je vse na dosegu roke in kjer so plače precej višje, kjer so stičišča narodov z vsega sveta, je pokazalo tudi svoje temne plati:

- možnosti za okužbo z različnimi boleznimi so veliko večje, saj je izolacija skoraj nemogoča, zlasti pa ne za daljše obdobje, saj to pomeni skoraj strogi zapor;

- odvisnost od drugih, v povezavi z osnovnimi človeškimi dobrinami kot so hrana , voda in energija je veliko večja

Kaj se bo zgodilo v obdobju po pandemiji okužbe s korona virusom?

Vsekakor moramo računati, da bo obdobje po pandemiji povzročilo veliko recesijo. Obdobje velikega zaposlovanja v gospodarstvu bo prekinjeno. Še bolj lahko računamo s tem zato, ker so v svetu v naglem razvoju roboti, ki nadomeščajo zaposlene. Tam, kjer je bilo včasih zaposlenih 1000 delavcev, jih bo potem samo še nekaj, vse ostalo bodo opravili roboti.

Kakšno poslanstvo pri tem lahko opravi Grm Novo mesto s kmetijsko šolo?

Tiste, ki se vpišejo v naše redne kmetijske programe učimo v teoriji in praksi pridelovati in predelovati hrano. Dijaki in študenti pridobivajo praktične izkušnje na našem posestvu v okviru medpodjetniškega izobraževalnega centra na področju:

- prireje in predelave mleka in mesa,

- na področju pridelave in predelave zelenjave in zelišč,

- na področju pridelave in predelave sadja in grozdja in

- na področju gozdarstva in čebelarstva.

V novem obdobju pa se bomo še posebej posvetili izobraževanju in usposabljanju za povečanje samooskrbe Slovenije in sicer bomo sledili cilju, da naj bi bila vsa kmetijska zemljišča obdelana in da bi z veliko skrbjo ohranjali naša bogastva, ki jih imamo in brez njih ne bi preživeli kot so: velika genska pestrost živali in rastlin, čista voda in gozdovi ter poseljenost podeželja.

- Naše dijake in študente, ki imajo to možnost, bomo izobraževali in usposabljali v smeri ustvarjanja delovnega mesta na domači kmetiji.

- Vzpodbujali , izobraževali in usposabljali bomo še posebej tiste, ki bi imeli tako imenovane učne kmetije, kjer se lahko posamezniki učijo za samooskrbo.

- Tako izobraževanje in usposabljanje bomo omogočali tudi v našem medpodjetniškem izobraževalnem centru vsem zainteresiranim posameznikom

- Več poudarka bomo dali izobraževanju in razvoju pridelovanju semen in ohranjanju avtohtonih rastlin in živali

Odgovornim resorjem v vladi bomo predlagali ukrepe kot so:

- Ovrednotenje kmetovega dela enako kot v drugih panogah ( npr. brutto stroški dela za min. plačo so vsaj 17.000 eur letno za polno zaposlitev.)

- Odkup vseh tržnih viškov hrane (kmetijskih pridelkov in predelane hrane) pri kmetih, ki se vključijo v sistem polnjenja državnih rezerv in oskrbe javnih zavodov.

- Možnost zavarovanja kmetijskih pridelkov pred naravnimi nesrečami po smiselno sprejemljivih pogojih.

- Enakovredno obravnavanje (v primerjavi s tržno usmerjenimi) vseh tistih majhnih kmetij, ki pridelujejo hrano samo zase in morda še za svoje sorodnike ali sosede.

                                                                                 Angelca Hrovat,
                                                      Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma

Kako razmišljati in delovati ob PANDEMIJI?

- Pandemija Korona virus temeljito spreminja naše življenje, zato moramo spremeniti tudi naše cilje, potrebe, smisel.

- Ob tem je postala najpomembnejša potreba HRANA, ki pomeni tudi osnovno varnost, zato pa postaja tudi kmetijska zemlja največje bogastvo.

- Sedanji spomladanski čas, je čas setve=saditve, kar skozi obdelavo med letom rodi pridelke, ki so potrebni za hrano. Vsak, ki ima zemljo, naj jo preorje, prelopata, poseje, posadi, oskrbi sadje in s tem prispeva k samooskrbi svoje družine, ožjega sorodstva ali Slovenije.

Ko nastanejo take krize, pandemije, je normalno, da se meje zapirajo, da se vsaka skupnost, država izolira in zapre meje (tudi uvoz in izvoz). Država tako poskrbi najprej zase, šele naslednji korak je izvozen. Tu se solidarnosti držav nekoliko ustavijo.

- Še posebej je letos pomembno pridelati zelenjavo, sadje, ki je prihajalo v Slovenijo predvsem iz Italije in Španije, ki sta glede virusa- pandemije najbolj problematični državi in si bosta v izvoznem smislu zelo počasi opomogli. Zato izkoristimo vsako ped naše kmetijske zemlje. Pokositi in lepo posušiti v kvalitetno mrvo moramo tudi vse travniške površine. Uhleviti je potrebno spet krave, ovce, perutnino, kunce, ki bodo to seno spremenili v mleko, meso, jajca. To mislim še posebej za male kmetije in ohišnice.

- Ponovno bodo zaradi socialnih potreb pomembne polkmetije, ki bodo tako amortizerji sociale v državi s tem da bodo obdelovale manjše površine ob zaposlitvi in poskrbele za pomemben del samooskrbe.

- Odnos v družbi in vrednote se bodo pomembno spreminjale v bodoče. Že ko gre za preskrbo s hrano, bodo morali nastajati direktni odnosi- pridelovalec-potrošnik. Zaupanje med njima bo vodilo dogovorno-pogodbeno razmerje za redno oskrbo s hrano, kjer bo na kmetijah tudi pomemben delež blagovnih zalog skozi daljše obdobje več let. Načrtovanje in dogovori morajo biti pri hrani dolgoročni saj je od setve do žetve skoraj eno leto, pri sadju pa več let, pri živini-krave pa najmanj 3 leta. Torej za trajnostno partnerstvo med potrošnikom in pridelovalcem bi bilo potrebno imeti smiselne dogovore in pogodbe za najmanj 2 leti, optimalno pa za 5 let.

- Najpomembnejše v tej krizi pandemije in samooskrbe pa je znanje. Med ljudmi je splošno znanje o pridelavi in predelavi ter skladiščenju v veliki meri izginilo, zato je danes nujno tako znanje, ki je za življenje najpomembnejše, potrebno iskati zlasti na kmetijskih in živilskih šolah.

Torej prav sedaj v času vpisov v srednjo šolo bi bilo modro razmišljati o teh poklicih in bodočnosti znanj o hrani in okolju. V bodoče bo nujno imeti več poklicev, recimo za pridelavo in predelavo hrane in mogoče strojništvo, računalništvo. Na Grmu v naših programih dajemo-učimo na vprašanjih o hrani, okolju in vrednotah. Naši programi omogočajo tudi nadaljevanje študija po maturi na višji strokovni šoli ter visoki šoli vse do magisterija. Zato lepo povabljeni na Grm Novo mesto-center biotehnike in turizma na vpis.

                                                                                        Tone Hrovat
                                                      Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma