''Dal nas bo na čakanje in pričakuje, da delamo na polno''

26.3.2020 | 16:30

Foto: STA

Pravijo, da se v krizi pokaže pravi obraz. Seveda to velja tudi za delodajalce, pri katerih se razkrije, koliko jim je v resnici mar za svoje zaposlene. Žal trenutno stanje na račun svojih zaposlenih izkoriščajo tudi nekateri delodajalci.

Inšpektorat za delo je v zadnjih dneh prejel več prijav, da delodajalci v svojih delovnih procesih ne izvajajo predvidenih ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom ali pa so ti ukrepi delni in pomanjkljivi. »Povečuje se tudi število prijav s področja zagotavljanja pravne varnosti delavcev, zato bomo poostrili nadzor z obeh omenjenih področij,« te dni sporočajo z inšpektorata za delo. Za tovrstno početje so za delodajalce zagrožene tudi globe, ki sežejo do 20 tisoč evrov za posamezno kršitev.

Zgodbe izkoriščanja

Tudi sami smo povsem mimogrede med svojim delom naleteli na pričanja zaposlenih, ki tožijo, da njihovi delodajalci izkoriščajo trenutni položaj. Nekateri – po prepričanju zaposlenih – to počnejo izključno zaradi lastne koristi, drugi pa zato, da bi podjetje ohranili pri življenju. A v nobenem primeru tovrstno početje ni upravičeno, vsakršno izkoriščanje delavcev in njihove trenutne stiske pa je nezakonito.

»Po navodilu delodajalca sem morala hočeš nočeš na dopust in kljub temu zdaj delam od doma. To zdaj traja že deset dni. Jasno nam je bilo povedano, da za tistega, ki se s tem ne bo strinjal, ne bo več dela v tem podjetju. Saj ne vem, ali mi bo sploh še ostalo kaj dopusta za pozneje, ko vse to mine ... ali si bom sploh lahko odpočila ali pač delala kot zamorec, brez dopusta,« nam je obupana povedala Marjeta iz Laškega.

»Ves teden smo delali od doma normalno, ampak si moramo zdaj za nazaj za vse dni pisati dopust, čeprav smo delali. Zdaj nas bo delodajalec dal na čakanje in enako pričakuje, da bomo delali na polno. Ko smo izpostavili, da to verjetno ni v skladu z zakonodajo, da gre za izkoriščanje, pa smo dobili odgovor, da naj ne delamo panike, da tisti, ki se bomo strinjali, nas bo služba čakala. Super zanj, ki si bo s tem znižal stroške, jaz pa bom imel na računu bistveno manj,« je svoj položaj z nami delil Miha iz Grosupljega.

Še absurdnejša pa je zgodba Alenke z Vrhnike: »Šef mi je rekel, naj si uredim bolniško, ker tako ali tako trenutno ni dovolj dela. Tiste štiri ure na dan pa že lahko pridem in naredim, saj inšpektorji zdaj ne bodo utegnili nadzorovati, ali sem res bolna ali ne.«

Zaradi omenjenih zgodb, ki v prekršek postavljajo delodajalce, v brezizhodni položaj in izkoriščanje pa delavce, smo s pomočjo inšpektorata za delo pripravili pravice in obveznosti zaposlenih v konkretnih primerih.

Sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi

Delavci naj ne podpisujejo sporazumov o prenehanju pogodbe, če tega dejansko ne želijo. V takšnem primeru delavcu namreč ne pripada nadomestilo za brezposelnost, niti odpravnina (razen v primeru upokojitve). Ravno tako naj delavci ne podpisujejo praznega lista papirja, ki se pozneje lahko uporabi proti volji delavca.

Delodajalec odredi letni ali izredni dopust

Enostransko odrejanje letnega dopusta je v nasprotju z zakonom. Delodajalec odobri letni dopust v skladu z dogovorom z delavcem. Delodajalec lahko zaradi razlogov, ki so povezani z delovnim procesom, odredi kolektivni letni dopust, vendar le v omejenem obsegu, tako da se v določenem obsegu izrabe letnega dopusta primarno upoštevajo tudi potrebe na strani delavca, kot so možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter njegove družinske obveznosti.

Neplačani dopust predstavlja odsotnost z dela zaradi interesa delavca, zato ga ni dopustno odrediti iz razlogov, ki so na strani delovnega procesa.

Delodajalec odredi opravljanje drugega dela ali delo na domu

Glede na prisotnost izjemnih okoliščin je dopustno odrediti opravljanje drugega dela, vendar je delodajalec dolžan zagotoviti varno in zdravo delo tudi v izjemnih okoliščinah.

Glede zagotavljanja zaščitnih ukrepov je treba upoštevati navodila NIJZ. Zaradi prisotnosti izjemnih okoliščin lahko delodajalec odredi tudi opravljanje dela na drugem kraju.

Delodajalec delavcu ne more enostransko odrediti dela na domu, lahko pa mu glede na spremenjene okoliščine ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za delo na domu, ki velja, če vanjo delavec privoli. Izrecno je določeno, da ima delavec pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu, pri čemer se višina nadomestila določi s pogodbo o zaposlitvi. Delavec, ki opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri v dogovoru z delodajalcem, ima enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca, vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja.

Delodajalec odredi čakanje na delo doma

Situacija, ko delodajalec delavca napoti na čakanje na delo doma, nastane, ker je delodajalec nezmožen zagotoviti delo. Torej vsakršno delo, ki bi ga moral zaposleni kljub temu še vedno opravljati, ni v skladu z zakonodajo. Zaposlenemu v tem primeru pripada nadomestilo v višini 80 odstotkov osnove.  

Če gre za navodilo delodajalca, naj delavec ostane doma v smislu navodila zdravi osebi, ker je prišel z ogroženega območja ali bi lahko bil v stiku z okuženo osebo, pa mu ni odrejena karantena z odločbo, je upravičen do nadomestila v polni višini plače.

Sprememba pogodbe o zaposlitvi

Če se med trajanjem delovnega razmerja bistveno spremenijo okoliščine, ki so obstajale ob podpisu pogodbe o zaposlitvi, lahko predlaga spremembo ali sklenitev nove pogodbe katerakoli stranka. Vendar pa se pogodba lahko spremeni oziroma nova pogodba velja le, če v to privoli tudi nasprotna stranka. To pomeni, da enostransko, neodvisno od volje druge stranke, ni mogoče doseči spremembe pogodbe o zaposlitvi. Ob tem velja poudariti, da zakon že naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela ter kraj opravljanja dela šteje za tako pomembne okoliščine, da je v primeru spremembe teh okoliščin treba skleniti novo pogodbo o zaposlitvi, ki velja ob soglasju volj obeh strank.

Nimam prevoza na delo ali varstva za otroka

Delavec lahko upraviči svojo odsotnost z dela zaradi nastanka višje sile. V tem primeru je upravičen do nadomestila v višini 50 odstotkov plače oziroma najmanj 70 odstotkov minimalne plače. Do enake višine nadomestila je upravičen tudi eden od staršev, ker otroku ne more zagotoviti varstva zaradi zaprtja vrtcev in osnovnih šol. Se pa vsak primer presoja posamezno (možnost zagotovitve varstva s strani drugega starša ali na drug ustrezen način, ali gre za otroka do vključno petega razreda osnovne šole, možnost ustreznejše razporeditve delovnega časa, ali ne velja omejitev odsotnosti z dela zaradi nujne prisotnosti na delovnem mestu, na primer pri zdravstvenih delavcih).

Odsotnost zdrave osebe z dela

Za osebe, ki prihajajo z območij, kjer se pojavlja novi koronavirus, in so zdrave ter se lahko prosto gibljejo (niso v karanteni), niso potrebni posebni ukrepi. Te osebe so lahko normalno vključene v delovni kolektiv in ne potrebujejo domače samoizolacije oziroma se lahko prosto gibajo. Te osebe nimajo pravice do začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov (bolniškega staleža).

Svet24