Mednarodni dan gozdov; pomembni tudi v KP Kolpa - zaskrbljujoč poseg v Hrastovo lozo

23.3.2020 | 10:50

Mednarodni dan gozdov; pomembni tudi v KP Kolpa - zaskrbljujoč poseg v Hrastovo lozo
Mednarodni dan gozdov; pomembni tudi v KP Kolpa - zaskrbljujoč poseg v Hrastovo lozo

Prvi pomladni dan, 21. marec, je bil poleg vsega drugega tudi Mednarodni dan gozdov. To je tudi dan promocije gozdov in ozaveščanja o pomenu ter nujnosti trajnostne rabe vseh vrst gozdov – moto leta 2020 je: »Gozdovi in biotska raznovrstnost – predragoceni, da bi jih izgubili«.

Kot rezervoar biotske raznovrstnosti so gozdovi zelo pomembni, saj nudijo bivalno okolje kar 80 % kopenskih vrst živali, rastlin in gliv. Po svetu v gozdovih raste 60.000 drevesnih vrst, pri nas bistveno manj, a še vedno smo lahko ponosni na 70 vrst samoniklih vrst dreves. Naša pomembna posebnost pa so prostoživeče živali, največja so gotovo velike zveri, ki jih ni mogoče najti v večini drugih evropskih gozdov. Dobra polovica naših gozdov je na območju Nature2000 – znotraj vseh območij N2000, pa je delež gozdov visok – saj predstavljajo več 2/3 vseh, s tem ukrepom zavarovanih površin v Sloveniji.

Tudi v Krajinskem parku Kolpa so gozdovi pomemben del zavarovanega območja narave, saj zajemajo kar polovico površine parka. Večinoma gre za belogabrove gozdove, a vrstna sestava je zelo pestra. Manj veseli smo dejstva, da veliko zaraščajočih površin počasi prehaja v gozd. To dolgoročno zagotovo ne pomeni večje biotske pestrosti, saj je za pravo ravnovesje potrebna tudi pestra kulturna krajina, posebno pri našem tipu parka, ki je tudi poseljen, vpliv ljudi na naravo pa velik. Velik delež populacij prostoživečih živali pa se hrani pretežno na gozdnem robu – kmetijskih površinah.

V javnem zavodu KP Kolpa smo zaskrbljeni ob različnih nelegalnih posekih in slabem gozdnem redu, prav tako pa tudi obsežni legalni posegi v najbolj občutljivo okolje. Sedaj na primer je tak zaskrbljujoč poseg v - Hrastovo lozo; edini Strogi naravni rezervat v Sloveniji. Težko verjamemo, da lastnik tako nujno potrebuje ta prihodek od lesa in da ne bi bilo mogoče pustiti ta del gozda živalim in rastlinam. Konec koncev, v neposredni bližini gnezdi naša največja kolonija sivih čapelj.

Boris Grabrijan

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

5d nazajOceni vl 

Neznosna je misel, ki jo lepo opiše Boris Grabrijan iz parka. Take pogoltneže kot je lastnik gozda s hrasti, ki jih veselo podira, bi morali vsi ignorirati in ne imeti z njim kakršnegakoli sodelovanja. (vika lozar)

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava