DL: Prvi tipni zemljevid

21.3.2020 | 12:30

Prvi tipni zemljevid je v KC Janeza Trdine. (Foto: Boštjan Pucelj)

Društvo Est=etika s partnerji pri vhodu v KC Janeza Trdine postavilo prvi tipni zemljevid v kakšni novomeški javni ustanovi – Potrebovali bi jih v vseh javnih prostorih

Pri zaznavanju in orientaciji v notranjih javnih prostorih slepim zelo pomagajo tipni oziroma taktilni zemljevidi in takšnega je ob koncu lanskega leta zaradi projekta Široko zaprte oči št. 2 dobilo tudi Novo mesto.

Tipni zemljevid zajema poenostavljene načrte javnih delov stavb, ki so dostopne širši javnosti. Vsi elementi na načrtu so profilirani: vertikalni zasloni (zidovi, steklene stene), dogovorjeni znaki (označba »tu si«, vhodi v prostore) ter napisi prostorov v brajici, pisavi slepih. Tisk v kontrastnih barvah in z dovolj velikimi napisi v enostavni tipografiji pa omogoča razbiranje prostora tudi slabovidnim osebam.

Konec decembra je prvi tipni zemljevid v kakšni novomeški javni ustanovi svoj prostor našel v vhodnem delu Kulturnega centra Janeza Trdine. Na zaključni prireditvi projekta Široko zaprte oči št. 2, inkluzivni prostori Novega mesta, tukajšnjega društva Est=etika ga je namenu predal predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Novo mesto Janez Kermc. Nad zemljevidom je nameščena tudi nova orientacijska tabla, ki vsem obiskovalcem omogoča lažje iskanje želenih organizacij in posameznih prostorov znotraj objekta.

»Takšni zemljevidi bi morali biti postavljeni v vseh javnih prostorih v Sloveniji, saj je naša država podpisnica Konvencije o pravicah invalidov. Po njej so ti enakopravni z drugimi uporabniki prostora in storitev ter bi jim moralo biti omogočeno neodvisno življenje in polno sodelovanje na vseh področjih življenja,« je povedala predsednica društva Est=etika Natalija Zanoški in nadaljevala, da so v sklopu omenjenega projekta, ki je potekal drugo leto in ga je sofinanciralo okoljsko ministrstvo, izvedli več aktivnosti. Priredili so strokovni seminar za arhitekte projektante, alternativni sprehod po Novem mestu za otroke, manjšo oglaševalsko akcijo ter zgibanko, ki je mišljena kot uvod v prilagoditve dostopnosti prostorov, pri tem pa so sodelovali še z Društvom oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine ter Društvom paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja.

»Okoli nas je veliko ljudi s posebnimi potrebami. Naša odgovornost je, da jim omogočimo enakopraven dostop do prostorov, informacij in storitev. Če bo namreč prostor dostopen za ovirane, bo tudi veliko uporabnejši in prijaznejši za nas vse,« je zaključila sogovornica.

Članek je bil objavljen v 4. številki Dolenjskega lista 23. januarja 2020

M. Martinović