DL: Portret tedna - Ana Pavlin

5.3.2020 | 14:45

Ana Pavlin s Pahe pri Otočcu je 24. vinska kraljica Slovenije. 24-letna študentka zadnjega letnika magistrskega študija turizma na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je z vinom in vinogradništvom povezana že od otroških let, leta 2018 pa je bila 20. cvičkova princesa.

»Kot cvičkova princesa sem v enem letu veliko prepotovala, spoznala enkratne ljudi, vinogradnike, različne vinske kraljice, bila na mnogih predstavitvah, dogodkih in sejmih. Pridobila sem veliko izkušenj in znanja, predvsem pa s ponosom promovirala naš cviček. Obiskali smo tudi Bruselj ter s cvičkom, potico, harmoniko in slovensko pesmijo vstopili v Evropski parlament, v Bruggeu pa z belgijskim distributerjem podpisali tudi pogodbo o promociji in prodaji cvička v Belgiji,« se je spominjala simpatična Ana in poudarila, da je za vinsko kraljico kandidirala zato, ker verjame v izjemen potencial slovenskih vin. »Nekatera od njih so že dosegla v svetu izjemna priznanja, verjamem pa, da si jih to zasluži še veliko več. Prepričana sem, da je vino izjemna, a za zdaj še premalo izkoriščena možnost razvoja našega turizma in nepogrešljiv del izjemne slovenske kulinarike, kar bomo morali še posebej izkoristiti prihodnje leto, ko bo Slovenija evropska gastronomska regija. Ni je dežele niti regije v svetu, ki bi na tako majhnem koščku ponujala tako izjemno enološko raznolikost, kot jo premore naša Slovenija. Zato si bom med drugim prizadevala, da bi martinovo postal državni praznik.« Po njenem bi teden ali dva okoli tega priljubljenega praznika vina, ko sicer v turizmu vlada mrtvilo, morali slovenski vinarji prirejati različne dogodke, degustacije in strokovne posvete, na katere bi povabili ugledne tujce in turiste, kar bi vinu in Sloveniji prineslo dodatno prepoznavnost in sloves.

Kot že zapisano, je z vinsko trto povezana od malih nog. Na začetku je sodelovala predvsem pri različnih delih v vinogradu, zadnja leta pa očetu Matjažu pomaga tudi pri kletarjenju. V vinski gorici Grčevje, Ana je tudi članica Društva vinogradnikov Grčevje, imajo zdaj nekaj manj kot 4.000 trt, med njimi vinograd z ekološko sorto regent, ki so ga v okviru evropskega projekta pomagali zasaditi mladi z vsega sveta, spomladi pa nameravajo dosaditi še 1.000 t. i. tolerantnih trt, ki se jih izredno malo škropi s fitofarmacevtskimi sredstvi. Sicer pa poleg cvička pridelujejo kot samostojno vino še zeleni silvanec, laški rizling, portugalko, modro frankinjo, žametovko in dišeči traminec. Za tega je pred leti na Tednu cvička prejela tudi zlato priznanje. Da ji gre tudi kuhanje dobro od rok, priča zlato priznanje za ajdov kruh z orehi, ki ga je dobila na državni razstavi kruha v Beli Cerkvi. Anina mama Marta je namreč odlična kuharica, ki svoje znanje prenaša tudi nanjo.

Pavlinovi imajo poznano Matjaževo domačijo, na kateri gostijo domače in tuje skupine. »Gostom predstavimo Zgodbo o cvičku, ki je pravzaprav zgodba o vinu. Prek multivizije naprej prikažemo zgodovino vina, vinsko posodo, vse tri slovenske vinorodne dežele, vinske zavetnike in pridelavo vina, nato gostje degustirajo osnovne sestavine cvička – dolenjsko belo, modro frankinjo in žametovko, za piko na i pa predstavimo še aktualnega kralja cvička,« je orisala Ana Pavlin. Frankinja plus, letnik 2017, nekdanjega kralja cvička Jerneja Martinčiča iz Šmalčje vasi, s katerim sta postala prijatelja v letu svoje vladavine cvičkovemu dvoru, je tudi vino aktualne vinske kraljice.

Veliko priložnost za promocijo in trženje slovenskih vin vidi tudi v projektu Turizem v zidanicah, ki zajema tako vinorodno deželo Posavje, vanjo sodi tudi Dolenjska, kot Podravje. Tudi Pavlinovi so vključeni vanj, oče Matjaž je eden od pobudnikov omenjenega projekta, in imajo v Grčevju tudi tri tradicionalne zidanice, v katerih sprejemajo večinoma tuje goste, ki so navdušeni tako nad lepoto in mehkobo dolenjske pokrajine kot vinom, kulinariko in gostoljubnostjo. »V zidanici sem gostila tudi Američana, dr. Floriana Braicha, ki je po obisku napisal članek o slovenskem vinogradništvu z zgovornim naslovom Slovenija: zadnji avtentični vinogradi Evrope. V njem je opeval naše tradicionalno vinogradništvo in ga povzdignil nad industrijskim pridelovanjem vina,« je bila zadovoljna Ana, ki si želi biti tudi v prihodnosti povezana z vinskim turizmom, najverjetneje bo prav ona nadaljevala družinsko tradicijo. Ima tudi starejšo sestro Saro in brata Davida, a sta si izbrala drugačni poklicni poti, seveda pa vedno priskočita na pomoč, ko je potrebno.

Leto, ki je pred Ano Pavlin, bo zagotovo polno novih izzivov in izkušenj, poleg številnih obveznosti, ki jih bo prineslo imenovanje za vinsko kraljico Slovenije, jo čaka dokončanje študija in še en »naziv«, ki se ga zelo veseli – prvič bo postala teta.

Članek je bil objavljen v 3. številki Dolenjskega lista 16. januarja 2020

Mojca Žnidaršič