DL: Pustite nam Orehovo alejo!

27.2.2020 | 14:45

Orehova aleja (brez pločnika in javne razsvetljave). Ponoči je na njej  temno kot v rogu, medtem ko so ponekod osvetljene celo ceste na odsekih  med naselji, kjer pešca na cesti nikoli ne srečaš. (Foto: E. S.)

Orehova aleja (brez pločnika in javne razsvetljave). Ponoči je na njej temno kot v rogu, medtem ko so ponekod osvetljene celo ceste na odsekih med naselji, kjer pešca na cesti nikoli ne srečaš. (Foto: E. S.)

Nejc Pozvek (Foto: M.L.)

Nejc Pozvek (Foto: M.L.)

Gregorčičeva ulica precej dobro kaže, zakaj v tem delu mesta predlagajo gradnjo parkirišča. (Foto: E. S.)

Gregorčičeva ulica precej dobro kaže, zakaj v tem delu mesta predlagajo gradnjo parkirišča. (Foto: E. S.)

V Brežicah na območju Stare kolonije želijo celostno urediti prostor, kar med drugim pomeni, da bi naredili parkirne površine za avtomobile. Te zdaj parkirajo ob cesti ali blizu te, kjer je prostor. Za na videz enostavno rešitvijo, kot bi bila ureditev parkirišča ali parkirišč za celotno sosesko, se skriva precej nejasnosti in težav.

»Staro kolonijo želimo urediti celostno.« Nejc Pozvek

Odprave nejasnosti in težav se občina Brežice loteva tudi s prometno študijo, ki jo je lani predvsem na pobudo krajevne skupnosti Brežice predstavila stanovalcem tega območja. Izrazito problematičen je, kot je povedal podpredsednik krajevne skupnosti Brežice Nejc Pozvek, mirujoči promet, in to predvsem na južnem in zahodnem delu Stare kolonije med bloki v Gubčevi, Gregorčičevi in Cankarjevi ulici. Parkiranje vsepovsod, tudi na pločniku, vrtički, lopa, posamezni nadstreški, prostori za piknik in še kaj kažejo neurejene razmere. »Smiselno želimo urediti prostor kot celoto,« je poudaril Pozvek, ki pri krajevni skupnosti Brežice tudi vodi odbor za prometno ureditev Stare kolonije.

Dve parkirišči naj bi po sodobnih normativih pripadali na stanovanje. A tega v tem delu Brežic še zdaleč ne dosegajo. Ko so delali Staro kolonijo, so očitno predvideli manj kot eno parkirno mesto na stanovanje. Zdaj sta celo dve parkirni mesti premalo in tako je razkorak med potrebami in možnostmi za parkiranje trenutno izjemno velik. Omenjena prometna študija ni ponudila prostora za tolikšno število parkirišč, kot bi jih potrebovali.

»Orehova aleja naj bo območje umirjenega prometa, ki hitrost vozil omejuje na 10 km/h.« Ernest Sečen

Toda prej kot karkoli drugega v obravnavanem pogledu bodo morali v Stari koloniji urediti lastništvo pripadajočih zemljišč okoli blokov. Za parkirišča namreč ne bo dovolj prostora v ulicah vzdolžno ob vozišču, ampak bodo morali parkirna mesta pomakniti tudi med bloke na že omenjena zemljišča. »Območje zemljišč, ki sodijo k večstanovanjskim stavbam v Stari koloniji, je last Republike Slovenije. V bližini Stare kolonije je občina Brežice lastnica nepremičnine Mladinskega centra s pripadajočim zemljiščem,« so pojasnili na občini v Brežicah. V imenu države se o teh zemljiščih pogovarja ministrstvo za obrambo. Tam so nam pojasnili, da sta se občina in krajevna skupnost Brežice v okviru Študije prometne ureditve soseska Stara kolonija obrnili na to ministrstvo zaradi ureditve zemljišč, ki jih trenutno še upravlja ta državni organ.

O lastništvu zemljišč se tudi v tem primeru ne bodo pogovarjali posamično. Na občini so povedali, da so v zvezi s pridobivanjem lastništva pripadajočih zemljišč pri blokih seznanili stanovalce, da morajo sprožiti postopek, in to praviloma preko upravnika stavbe. Ministrstvo za obrambo je, da bi tvorno prispevalo k odpravi prostorske zmede, že pozvalo oba upravnika stavb v Stari koloniji, da kot zakonita zastopnika skupnosti etažnih lastnikov podata predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča. Kar zadeva možnosti gradnje želenih parkirišč pri blokih pa stanovalce gotovo razveseljuje občinsko pojasnilo, da prostorski dokumenti gradnjo parkirišča pri blokih dovoljujejo.

Se pešci bojujejo za enakopravnost?

V iskanju rešitev za Staro kolonijo, je, kot rečeno, občina Brežice že pridobila prometno študijo. Toda ta ne vključuje parkirnih površin zunaj vozišča. Prometna študija je, so pojasnili na občini, odgovorila na vprašanje, ali so poleg problematičnega mirujočega prometa problematični tudi prometni tokovi. Študija je pokazala, da bi za znosnejši promet veliko naredili z ukrepi za umirjanje prometa. Študija je pokazala tudi, da mirujočega prometa za celotno sosesko ni mogoče reševati v okviru vozišč kategoriziranih cest. To pa pomeni umik bodočih parkirišč med bloke.

Ob tem, da za parkirišča še nimajo prostora, je nad želenim celovitim urejanjem Stare kolonije še eno breme, to so razlike v pogledih stanovalcev ter občine in izdelovalca omenjene študije glede tega, v katerih smereh in kako hitro bodo v prihodnje tukaj smeli voziti avtomobili. Debat in predlogov v zvezi s tem je v Stari koloniji veliko, pri tem pa nekako izstopa njen najjužnejši rob, Orehova aleja. Stanovalci želijo, da Orehove aleje v prihodnje mestne oblasti ne bi preuredile v ulico, ki bi povezovala sosednjo stanovanjsko sosesko. Razlog za odpor je bojazen, da bi s tako preureditvijo izgubili razmeroma mirno površino, v kateri za zdaj kljub dovoljenemu prometu vozil še imajo glavno besedo nemotorizirani udeleženci. Zanimiv je pogled na sedanjost in verjetno prihodnost Orehove aleje Brežičana Ernesta Sečna. Sečen, ki je do zdaj prispeval že več tvornih, pozneje tudi strokovno sprejetih predlogov v zvezi s prometnim urejanjem Brežic, sicer ne stanuje v Stari koloniji. Toda kot je zapisal na rob javne razprave o omenjeni prometni študiji, je skorajda vsakodnevni uporabnik prometnih površin v brežiški Stari koloniji, s tem ko hodi in kolesari v tem mestnem predelu.

Orehova aleja je, kot je dejal eden od udeležencev v razpravi, pravo sprehajališče Brežičanov. Veliko ljudi po tej ulici vodi pse na sprehod, mnogi tod hodijo na nasip ob »Brežiškem morju« ali (kot jaz) obiskujejo svojce v Domu upokojencev. Toda poziv že omenjenega meščana 'pustite nam Orehovo alejo takšno, kot je' ni povsem na mestu. Takšna kot je danes, je zaradi tega, ker je na vzhodnem delu brez javne razsvetljave in po vsej svoji dolžini brez pločnika, prenevarna za sprehajalce. Ob lanski obnovi ulice sem pričakoval gradnjo pločnika ob njenem južnem robu, a ni bil zgrajen. Nekdo že ve, zakaj ne. Na predstavitvi je bilo namreč rečeno, da projekt Orehova aleja še ni povsem dokončan.

Ker je torej Orehova aleja takšna, kot je, ko se po njej sprehajajo meščani s svojimi hišnimi ljubljenčki ali brez njih, ko po njej kolesarijo in vozijo avtomobili, ki smejo tu voziti s hitrostjo do 50 kilometrov na uro (po predstavljeni študiji naj bi se ta hitrost zmanjšala na 30 kilometrov na uro, kar je še vedno preveč), lahko ugotavljamo, da do najšibkejših udeležencev v prometu ni najprijaznejša. Predlagam torej, da se pri odločanju o dokončni ureditvi omenjene ulice razmisli o teh predlogih, in sicer gradnji enostranskega pločnika po vsej dolžini in tem, da ulico uredijo kot območje umirjenega prometa, ki hitrost vozil omejuje na 10 kilometrov na uro. Sicer se, če se dotaknem širšega obravnavanega območja, povsem strinjam z gospo Suzano Novak, da v takšnem mirnem stanovanjskem naselju kolesarji ne potrebujemo nobenih posebnih kolesarskih stez, saj se ob tako redkem in precej umirjenem prometu avtomobilov počutimo dovolj varne. S tega stališča po moji presoji tudi ni potrebe po tistih rahlo dvignjenih platojih v križiščih. Stvar samo dražijo, se je Ernest Sečen dotaknil tudi nekaterih podrobnosti, ki v debatah o urejanja Stare kolonije očitno tudi zavzemajo nekaj mesta in ki sooblikujejo celotno prihodnjo sliko te soseske.

Članek je bil objavljen v 2. številki Dolenjskega lista 9. januarja 2020

Martin Luzar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava